Naš akcijski načrt vsebuje vse, kar bi si kot politik želela, da je storjenega. Za ljudi, za svobodo in za mir. Toda napisane besede moramo prenesti med ljudi,in besede morajo postati dejanja. Prepričati in opogumiti moramo mlade inženirje, ki so med najštevilčnejšimi brezposelnimi,da je samozaposlitev in podjetništvo lahko rešitev. Ljudi lahko prepričamo s srcem in s pomočjo družabnih medijev. Več pozornosti moramo posvetiti tudi k vseživljenjskemu učenju starejše generacije in s tem realne dostopnosti do družabnih medijev, do svetovnega spleta in do informacij. 

Imela sem priložnost, da sem lahko o teh vprašanjih spregovorila na kongresu EPP v Dublinu. Navdušujoče je bilo prisluhniti desnosredinskim voditeljem Evrope in evropskih držav; predsednikov vlad, vodij opozicij in osebnosti iz sveta glasbe. Bono, pevec U2, ponosen, da je Irec, je v šali dejal, da je Amerika kolonija Irske. Skozi zgodovino se je največ Ircev izselilo v obljubljeno deželo. Iz Irskih družin izhajajo tudi nekdanji ameriški predsednik Reagan, Kennedy, Bush…

Naša skupna zaveza na kongresu je bila; povrniti zaupanje ljudi v politiko ter ustvarjanje okolja za nova delovna mesta. “Obljubimo le tisto, kar lahko naredimo”, je izpostavila nemška kanclerka Angela Merkel ter hkrati opozorila na ponekod pozabljeno odgovornost posameznika. Le v kombinaciji skupne in posamezne odgovornosti lahko rešujemo krizne razmere. Pri tem je ključno tudi vprašanje konkurenčnosti tako za posameznika, za podjetja in za  posamezno državo. Vprašanje konkurenčnosti je tudi aktualno za Evropsko unijo. Kajti hoditi v korak z Ameriko in Kitajsko pomeni, ” obuti si ta hitre čevlje.”

Demokratično vzdušje je vladalo tudi ob izvolitvi kandidata za predsednika Evropske komisije. Ob dokaj enakopravni tekmi je zmagal g. Juncker, dolgoletni predsednik finančne skupnosti osemnajstih držav evra. Prijetno je bilo slišati predsednika vlade Irske Kennya. Irska je po mednarodni finančni pomoči (trojki) premagala krizo. Lani so zaposlili že več kot 60000 ljudi. Večina predsednikov vlad obvlada krizne razmere in izkazuje gospodarsko rast. Zavedajo se stisk in odrekanj ljudi in govorijo o konkretnih rešitvah. Govorijo o ustvarjalnem in inovativnem okolju za gospodarstvo in za podjetnike. Govorijo o priložnostih za mobilnost mladih, ki so lepilo Evrope.

Julija Timoshenko je iz invalidskega vozička podala obljube zavezanosti k evropskim vrednotam in k približevanju Ukrajine Evropi. Po več kot dvoletnem zaporu je njena prepričljivost k demokratičnim vrednotam še močnejša. Niti zapor, niti bolezen ji nista mogli preprečiti nadaljnjega političnega boja za demokratično Ukrajino. Videli smo tudi film o političnem prizadevanju njene hčere, ki je kljub izjemni vzdržljivosti jokala ob dolgotrajnih poskusih za rešitev matere iz ječe.  Z veliko večino smo izvolili novega predsednika EPP Josepha Daula. Kot vršilec dolžnosti je opravljal to delo odkar je preminil predsednik Wilfred Martins. Martins, ki je poimenovan za očeta EPP, ki ima petdesetletno zgodovino. 

Bila sem članica delegacije SDS, ki jo je vodil predsednik Janez Janša. Janša je v svojem nagovoru obravnaval varnostne vidike, posebej zaradi razmer, k vladajo v Ukrajini.  Ob novih spoznanjih in ob dodatni energiji, ki mi jo daje kongres, bom še bolj usmerjala svoje politično delovanje v iskanje rešitev. Iskala bom rešitve za ljudi skupaj z ljudmi. Ker verjamem v ljudi.

—

http://eppgroup.eu/sl/press-release/85932?usebuid=1154

http://eppgroup.eu/sl/press-release/85892?usebuid=1149

Danes je mednarodni dan civilne zaščite. Kot evropska poslanka ob tej priložnosti pozdravljam vse gasilce, vojake in ostale prostovoljce udeležene v civilni zaščiti, ki ste v preteklem mesecu dni pomagali državljanom Slovenije. Veseli smo, da vas imamo. Brez vas bi bili mnogi državljani odrezani od sveta in prepuščeni samim sebi. 

Pomembno je tudi, da si v težkih trenutkih stojimo ob strani in si pomagamo, tako znotraj domovine kot med državami Evrope. Tudi v Evropskem Parlamentu se je širila vest o vremenski ujmi ter žledu, ki je pestil Slovenijo kar toliko dni. S pomočjo EU Centra za koordinacijo ukrepanja v sili, so Sloveniji na pomoč bliskovito priskočile sosednje države. Z električnimi agregati iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Poljske in drugih držav, so tisočim po državi priskrbeli električni tok.

 Za sanacijo škode, ki so jo povzročile jesenske poplave leta 2012, je v preteklem letu Slovenija iz Solidarnostnega sklada EU dobila ?14 milijonov evropskih sredstev. Za pomoč smo zares hvaležni, saj je ublažila strahotne posledice poplav. Kot evropska poslanka sem novembra 2012 podala predlog resolucije, ki je sprožil vprašanje Slovenije in potrebe po finančni pomoči tudi v Evropskem parlamentu. Kljub denarnim prispevkom EU, pa že takrat ne bi preživeli brez pripadnikov civilne zaščite, ki so imeli, tako kot tudi letos, ključno vlogo pri pomoči našim državljanom.  

Zato je danes primeren dan, ko se lahko zahvalimo drug drugemu in civilni zaščiti, prav tako pa se zahvalimo vsem državam EU, ki so nam v težkih trenutkih tako hitro priskočile na pomoč. Ob tako uspešnem posredovanju in solidarnosti ljudi vam vsem želim prijazen mednarodni dan civilne zaščite! 

EU kotiček:

Namen Mehanizma EU za civilno zaščito je olajšati sodelovanje nacionalnih centrov za civilno zaščito v primeru naravnih nesreč. Znotraj njega sodeluje vseh 28 držav članic EU, kakor tudi Islandija, Liechtenstein, Norveška in Makedonija. V primeru hudih naravnih nesreč, lahko prizadeta država zaprosi ostale za pomoč, slednjim omogoči, da se ji pridružijo v zaščiti ljudi, stavb in okolja. V ta namen ima mehanizem na voljo Center za koordinacijo ukrepanja v sili, kateri zagotavlja hiter odziv in posredovanje pomoči na prizadeta območja. 

Solidarnostni sklad Evropske unije je namenjen pomoči pri večjih naravnih nesrečah ter izraža solidarnost EU s prizadetimi območji v Evropi. Sklad so ustanovili po hudih poplavah v Srednji Evropi poleti leta 2002. Do danes je priskočil na pomoč ob 56 hudih naravnih nesrečah, kot so poplave, gozdni požari, potresi, nevihte in suše. Sredstva v skupnem znesku več kot 3.5 milijarde EUR je prejelo 23 evropskih držav.

Solidarnostni sklad lahko v primeru večjih naravnih nesreč zagotovi finančno pomoč državam članicam in državam, vključenim v pogajanja o pristopu k EU, če celotna neposredna škoda zaradi nesreče presega tri milijarde evrov (v cenah leta 2002) oziroma 0,6 % bruto nacionalnega dohodka države, pri čemer se uporabi nižja od obeh vrednosti. Trenutna mejna vrednostna za Slovenijo je 209.587 EUR.

LITERATURA;

EK: http://ec.europa.eu/regional_policy/thefunds/solidarity/index_sl.cfm

EK: http://ec.europa.eu/echo/policies/disaster_response/mechanism_en.htm

Europa.EU; http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-378_en.htm