Ali je drugi val že tu?

KARANTENA-4.del

V zadnjih poletnih dneh avgusta 2020 je COVID-19 ponovno v izjemnem porastu števila okuženih. Več kot 2 milijona okuženih v EU/EEA/UK, število smrti se približuje 200.000. Počitniški meseci, dopusti in predvsem lahkomiselne masovne zabave v zaprtih prostorih terjajo svoj davek. Čedalje več držav pridobiva oznako rdeče, kar pomeni zelo nevarno področje okužbe s COVID-19. Testiranje je v večini držav obširno, sledenje kontaktov pa še vedno razdvaja politične odločitve; državljanke in državljani so zaskrbljeni glede varovanja zasebnih podatkov, toda sledenje je zaenkrat edini način množičnega sledenja virusu in preprečevanju nadaljnih okužb. Nebo je v nočnih urah še vedno bolj zvezdnato kot pred pandemijo, hrup maloštevilnih letalskih letov se je zmanjšal, arhitekti že inovirajo pri načrtovanju stanovanj, da so le ta primerna za delo na domu, šolarji in študentje z negotovostjo čakajo začetek šolskega in študijskega leta, digitalizacija delovnih mest in delo na domu povzroča manj prometa in hrupa predvsem na mestnih vpadnicah, izkazuje pa tudi viške delovne sile, v zraku je negotovost..Pa vendar je upanje tudi v evropskem paketu finančne pomoči vsem državam EU, ki bi naj pripomogel k “ novemu normalnemu.”Upanje je v intenzivnem preizkušanju cepiva, ki pa ne bo dosegljivo za vse v kratkem roku, ker so tudi v farmaciji kapacitete omejene. Upanje je v ozaveščenosti vseh nas, da bi se obnašali odgovorno do sebe in do drugih. Le tako bomo zmogli !

KARANTENA-3.del

KARANTENA – POGLED V PRETEKLO OBDOBJE EPIDEMIJE

Kot nekdanja poslanka Evropskega Parlamenta(EP) sem bila iz strani Predsedstva EP imenovana v Management Board Evropskega Centra za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni (ECDC) Stockholm .

  1. februarja 2020 je bilo v EP na Odboru ENVI ( Odbor za okolje, zdravje in hrano) letna predstavitev rezultatov delovanja ECDC s povdarkom na poročanju o novem Coronavirusu, ki je dobil oznako COVID-19. Moja intervencija na Odboru je bila na temo pomanjkljive komunikacije z državljankami in državljani EU. Predlagam da bi državljnake in državljani EU morali več vedeti o koristih te evropske institucije prej preden pride do epidemij. Ljudem bi morali priti bližje tudi v njim razumljivih jezikih, ne samo v angleščini, posebej velja to za starejše, ki niso imeli priložnosti za učenje tujih jezikov. Prepričljiva in razumljiva komunikacija bi lahko bila močna sila proti lažnim informacijam in bi hkrati pripomogla k počutju varnosti ljudi za primer epidemije.Graditi zaupanje ljudi v EU institucije je po Brexitu bolj potrebno kot kdajkoli v zgodovini.

Sledilo je relativno zatišje glede Coronavirusa, ki je bil še v večini omejen na Kitajsko in provinco Wuhan. Polagoma so prihajali podatki o prvih okuźbah v Franciji, Italiji, Španiji….Počutila sem se odgovorno in hkrati nemočno, kaj lahko storim v tej moji funkciji pred prihajajočo zdravstveno grožnjo. Prihajali so maili in klici iz različnih koncev sveta, kako se zaščiti pred okužbo. Ostajalo je veliko neznank, kajti pripravljenosti institucij in ljudi na pandemijo ni bilo, ker tudi tovrstne izkušnje ni bilo v zadnjih generacijah. Pisala sem na ECDC in pošiljala vprašanja ljudi ter tudi dobila dovolj hitre odgovore. Pisala sem direktorici ECDC in ji predlagala, da vključuje nas kot člane Management Boarda v stalno obveščanje o načinu preprečevanja širjenja virusa in o varnosti ljudi pred okužbo. 28.2.smo dobili pismo direktorice. Prvo celovito poročilo in smernice so nam bile poslane 4.3.2020.

Z vso odgovornostjo do zdravstvene grožnje virusa se intenzivno aktiviram z vsebinami vezanimi na poznavanje aktualnega stanja glede COVID-19 na mojih spletnih medijih; www.zofijamazejkukovic.net
Tw @zofijamazej in FB.
tw@zofijamazej 7.3.2020. :”Žal virus ne pozna meja. Število okuženih v Italiji se izjemno povečuje” Takrat je število okuženih v Evropi štelo 7541, od tega več kot 4000 v naši sosedi severni Italiji, ter 213 mrtvih. Večina držav še ni reagirala , med drugim je tudi Slovenska Vlada ostajala povsem mirna.Še isti dan sem zapisala; tw@zofijamazej “Že dolgo se s podatki in argumenti oglašam na temo Coronavirusa,vendar je bil imunski sistem vladajočih nepropusten.”
8.3.2020. je število okuženih v Evropi narastlo na 9161.
tw@zofijamazej; “Ob današnjem prazniku žena podarjam hvaležnost medicinskim sestram in zdravnicam po vsej Evropi,ki se borijo proti Coronavirusu in nesebično pomagajo drugim.” V tem času ni bilo niti dovolj zaščitne opreme niti za zdravstveno osebje.
Med tem so se širila opozorila in smernice iz ECDC ja, da to kar se dogaja v Italiji, se lahko zgodi tudi v drugih državah. Vodja sekcije za epidemiološke raziskave pri ECDC Josep Jansa je javno opozarjal, da naj države sledijo lastnim načrtom pripravljenosti na pandemijo, ki jih mora imeti vsaka država v stalni pripravljenosti. Smernice iz ECDC so prihajale za zaščito zdravstvenih delavcev, ki zdravijo okužene ter o potrebni zaščitni opremi, kakor tudi nasveti, kako slediti virusu. Ključen povdarek je bil na preventivi in pripravljenosti na obvladovanje širitve virusa.
10.3.je EPP Group podal zahtevo za povečano koordinacijo med državami članicami EU in med evropskimi institucijami, ko gre za Coronavirus.
Slovenija je kljub žarišču okužb v severni Italiji čakala brez ukrepov in zaščitne opreme do dneva pred nastopom Vlade Janeza Janše, ki je pričela svoj mandat 13.3.2020. Sledil je trenutek resnice z ozirom na zdravstveno grožnjo, šlo je za življenja ljudi. Postavljeni so bili začetni nujni ukrepi za preprećevanje širjenja virusa. Pričela se je pot v neznano;strah pred okužbo,zaprtost pred svetom, socialni stiki samo še preko digitalnih poti, odpoved vseh načrtovanih aktivnosti. Na spletni strani sem objavila prispevek www. zofijamazej kukovic.net /Coronavirus spreminja naše navade in hkrati pripravila video klip s to vsebino za Združenje nekdanjih poslancev EP v Bruslju. Klicala in pisala sem ponovno na ECDC in jih prosila za organizacijo videokonference s Kriznim štabom pri Vladi Republike Slovenije. Odzivnost je bila odlična, 17.3.2020. smo imeli videokonferenco med vodilnimi evropskimi experti ECDC za COVID-19 ter Kriznim štabom v Ljubljani, jaz pa sem se vključila v Belih Vodah. Na vsa vprašanja, ki so bila postavljena iz slovenske strani glede testiranja, priprave bolnišnic, izolacije in zdravljenja okuženih, zaščite zdravstvenih delavcev, načina modeliranja in načrtovanja kapacitet, na vse to so bili dani konkretni odgovori. ECDC je tudi ponudil roko za eventuelne nadaljnje potrebe predvsem pri modeliranju in načrtovanju kapacitet. Zame je pomenila izvedba tega sestanka zadoščenje, da sem lahko v funkciji podpredsednice Management Boarda ECDC lahko naredila nekaj zelo konkretnega za zaščito ljudi v naši domovini.
Od 18.3.2020. dalje sem prejemala vsak teden celovita poročila, epidemiološko sliko v vseh državah EU, smernice, oceno tveganj in odgovore na najbolj pogosta vprašanja . Po svojih elektronskih poteh sem jih širila tako v EP, na Združenje nekdanjih poslancev EP v Bruslju, na Prof. Bojano Beovič, ki je strokovno pokrivala področje COVID-19 za Vlado RS ter k zdravnikom in zdravstvenim delavcem. Posebej sem se potrudila širiti te informacije posameznim “ nejevernim Tomažem”, ki so smatrali virus za nekaj izmišljenega. Vendar “nejevernih Tomažem” tudi število smrtnih žrtev v glavnem ni spremenilo mišljenja. Širjenje ECDC informacij preko socialnih medijev je žal nekoristno za tiste, ki ne obvladajo angleščine, kar se izkazuje izraziteje pri starejši generaciji.
Pri tem naj povdarim, da ne glede na sedež evropske institucije ECDC , ki je v Stockholmu na Švedskem, ECDC ne vpliva na nobeno državo posebej, tudi ne na Švedsko, s kakšnimi ukrepi se bo odzivala na omejevanje širitve COVID-19. Daje priporočila, od držav članic pa je odvisno, v kakšni meri jih implementirajo. ECDC tudi ne komentira ukrepov posameznih držav, ker to tudi ne v pristojnosti te agencije.
V marcu sem imela tudi intenzivne priprave na 48. sejo ECDC Management Boarda, ki je bil načrtovan za 26.in 27.3.in sicer zaradi novih okoliščin – na daljavo namesto v Stockholmu. Tri dni pred sestankom na večer 23.3.2020.sem dobila obvestilo, da bo seja v tem terminu odpadla, ker da so člani iz posameznih držav tako zasedeni,da se ne uspejo udeležiti sestanka. Še isti večer sem napisala e mail vsem članom iz 27.držav članic EU in predstavnikom Evropske Komisije in EP in jih prosila, da si kljub zasedenosti vseh, ki so vključeni v prvo linijo pri omejevanju virusa COVID-19, vzamemo čas za tako pomemben sestanek Management Boarda za tem času najbolj izpostavljene evropske institucije. Naslednji dan je bil sestanek potrjen in udeležba skoraj popolna. Na sestanku smo poleg vseh obveznih tem o rezultatih poslovanja in načrtovanju dela ECDC , posvetili velik del časa Obvladovanju širjenja COVID-19. Predstavniki vseh držav so izpostavili svoje izkušnje in največje nejasnosti in izrazili hvaležnost in zadovoljstvo glede podpore, ki jo imajo priložnost dobiti iz ECDC. Obenem so izrazili pričakovanja strokovni pomoči . Moja pobuda je bila v smeri uporabe umetne inteligence pri omejevanju in prepoznavanju virusa COVID-19. V tem obdobju je bila epidemiološko slika zelo raznolika; Italija, Francija, Španija , Anglija so se spopadale z največ okuženimi, medtem ko so vzhodne in srednje evropske države vključno s Slovenijo imele manj okuženih in manj smrtnih žrtev. Zaključek je bil v smeri definicije celovitih tedenskih podatkov in smernic iz strani ECDC državam članicam, tudi Angliji, ki je po Brexitu obravnavana posebej. Predstavniki ECDC so podali zagotovilo o pripravljenosti na hiter odziv na bodoče potrebe članic .
31.3.2020. Je bilo v EU/EEA/UK število okuženih 386282 in 26110 smrtnih žrtev. Ukrepi držav za omejitev širjenja COVID-19 so bili zelo raznični od popolnega zaprtja vseh institucij, kulturnih in izobraževalnih ustanov, cerkva,letališč,nekaterih podjetij, trgovin z nenujnimi izdelki, restavracij…do bolj odprtih kot je to prakticirala Švedska.

Dva meseca kasneje, dne 31.5.2020. pa je bilo na tem območju 1398425 okuženih in 164766 smrtnih žrtev.
Medtem je virus v večini držav že dosegel svoj vrh in je število okuženih na dan upadalo.

Bruselj- Združenje nekdanjih poslancev Evropskega Parlamenta

Moje delo kot izvoljene članice Management Boarda Združenja nekdanjih poslancev EP v Bruslju (FMA MB),je usmerjeno v lansiranje socialnih medijev s povdarkom na novi, državljankam in državljanom EU prijazni spletni strani www.formermember.europarl.eu tw in FB in na obveščanju o epidemiološki sliki COVID-19 v Evropi.
1.4.2020. poteka prvi sestanek Management Boarda na daljavo , ki ga vodi Predsednik Združenja Dr.Hans Goert Pöttering, nekdanji Predsednik EP. Definiramo začasno preobrazbo našega delovanja iz fizične prisotnosti na delo na daljavo. Na osnovi ECDC analiz in smernic sem predstavila stanje okuženosti v Evropi. V tem trenutku še ni bilo jasno, kdaj bo virus dosegel višek okuženosti. Kljub vsemu smo odpovedali kar nekaj pomembnih aktivnosti , med drugim tudi obisk FMA delegacije v Zagrebu, ker je Hrvaška predsedovala svetu EU. Preobrazba našega delovanja je spremenila tudi Campus program, kjer kot nekdanji poslanci EP predavamo po univerzah o evropskih vrednotah in politikah. Od tod naprej so ta predavanja še samo na daljavo. ZOOM in Webex sta postala naša nova realnost. Pripravljamo motivacijske video klipe namenjene našim članom in državljankam in državljanom EU- naj ostanejo doma, kako naj pazijo nase in na vse druge. Zaposleni v sekretariatu se iz prostorov v EP preselijo na delo na domu, skladno z navodili Predsednika EP. Dnevno sporočam informacije iz ECDC na socialne medije FMA. Tudi EP je v tem času fizično zaprl svoja vrata in preusmeril svoje delovanje na daljavo. EP kot srce demokracije, je moral prvič v zgodovini zapreti vrata zaradi preprečevanja širitve virusa. Epidemija pa nas združuje v želji po solidarnosti med narodi Evrope, kajti virus ne pozna meja. Na organih upravljanja FMA in v medijih zagovarjam koristnost lastnega evropskega centra za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni ECDC, za katerega mnogi ne vedo, da sploh obstaja in da odigrava izjemno vlogo pri zaščiti državljank in državljanov Evrope.

KARANTENA-2.del

POGLED V PRETEKLOST EPIDEMIJE

Kako je v moji družini?

Zapiranje mej znotraj Schengena se prične ob koncu marca. Kličem predstavnika MZZS za pomoč pri eventuelni vrnitvi starejše hčere, ki živi z možem v Amsterdamu, v Slovenijo. Dobim nasvet, preko katerih želežniških linij je to nekaj dni še možno, vendar hči mora žal zaradi službenih obveznosti ostati na Nizozemskem. To je nov težek trenutek, bližajo se velikonočni prazniki in je jasno, da tako kot še mnoge druge družine, tudi mi ne bomo mogli praznovati skupaj. Na srečo pa se je mlajša hči z družino pravočasno preselila iz mesta v našo predalpsko vasico, kjer skupaj z štiriletno vnukinjo obdelujemo zemljo,skrbimo za domače živali ter imamo sprehode med travniki in gozdovi. Sami. Brez vsakršnega srečevanja, druženja in obiskovanja. V trgovino gre eden izmed nas vsakih nekaj tednov, kar ni nič posebnega za vsakodnevno življenje na vasi. Od tod se trgovine redkeje obiskujejo. Peka kruha in od jesenskih pridelkov shranjene zaloge v kleti in v zamrzovalniku povsem zadostujejo . Ob nedeljah in praznikih si oblečemo praznična oblačila , si pripravimo dobro in estetsko oblikovano postreženo kosilo.
.Na samem začetku karantene je težko obrniti vse ustaljene navade na glavo, se sprijazniti z omejitvijo gibanja in predvsem z negotovostjo.
Ščasoma se privajamo na nove razmere in iščemo lepote in pozitivne lastnosti, ki jih prinaša karantena. Dom in družina pridobivati osrednjo življensko vlogo, večkrat na dan se skupaj prisedemo k mizi in se pogovarjamo brez zunanjih pritiskov in omejitve časa. Delo na daljavo je naraven način dela in ne predstavlja nobenih težav za nas, ki živimo na podeželju. Zrak je čistejši in ni onesnažen z letalskimi izpusti, že poprej minimalen hrup v okolju sedaj popolnoma utihne. Sonce, jasno nebo in ponoči zvezdnato nebo je naša katedrala. Z vnukinjo se skupaj učiva risanja, kar je zelo sproščujoče dejanje, pomaga pozabiti na zdravstveno grožnjo COVID-19. Ona ima tudi tečaj angleškega jezika in plesni tečaj na daljavo. Tedenski internacionalni tečaj joge izvaja hči preko videokonferenčnega sistema ZOOM. Naša družina aktivno sodeluje skupaj z udeleženci iz Evrope in Združenih držav Amerike. Tako majhen je svet! Včasih prisluhnem usposabljanju na daljavo, ki ga ima hči na temo kompleksnosti posameznika in vseh sistemov na svetu. Gre predvsem na pripravo na drugačno normalo, ki bo posledica epidemije.

Se nadaljuje- MOJE DELO PRI OMEJEVANJU EPIDEMIJE

KARANTENA – 1.del

KARANTENA V EU

1.DEL -KAJ SMO SE NAUČILI

Epidemija KORONAVIRUSA COVID-19 nas je našla nepripravljene in nam odprla oči o ranljivosti posameznika in vseh sistemov družbe. Spoznanje, da kvaliteta življenja, ki jo živimo v Evropski Uniji ni samoumevna, predvsem pa ni stalnica, čeprav jo vsi pričakujemo in preprosto ne želimo verjeti, da so okrog nas nevarnosti bolezni, klimatskih sprememb, pomanjkanja hrane….Ustaljenost naših življenskih navad in razvad je globoko ukoreninjena v našo zavest . Prvič v zgodovini so se EU institucije in Vlade držav članic odločale za popolno prekinitev javnega življenja in izvedle lockdown. Zaprte meje, letališča, kulturne in športne prireditve, šole, univerze-so ustavile javno življenje. Naš dom je postal karantena.

Kaj smo se iz epidemije naučili?

Najbolj osebna in nepozabna izkušnja je življenje v karanteni. Ostani doma, ne druži se izven svojega doma, izbriši iz koledarja vse načrtovane aktivnosti in sestanke, imej osnovno zalogo hrane…Karantena je prinesla tudi nepozabno lepe strani; dom je postal ponovno bolj intimen, družina se je močneje povezala, potrebe po nakupovanju nenujnih stvari so usahnile in na računu je ostal denar, hrup v zraku in na tleh je prenehal, divje živali so prišle brezskrbno na plan, izpopolnili smo kuharske veščine, prebirali knjige, imeli prijateljske pogovore po telefonu, potovanja na sestanke nadomestili z videokonferenco iz lastnega doma ali iz dvorišča obdanega s cvetočim travnikom.

Kaj smo se naučili na institucionalnem nivoju?

Izpopolnjevati pripravljenost zdravstvenih sistemov za primer epidemije mora postati stalnica. COVID-19 ostaja kot zdravstvena grožnja in ne vemo kdaj in kje se bo ponovno pojavil. Potrebujemo kadrovske kapacitete, zaloge zaščitne opreme v prvi vrsti za zdravstvene delavce, kapacitete izoliranih oddelkov v bolnišnicah in pripadajočo medicinsko opremo, kot so respiratorji.


Evropski institucije , predvsem pa Evropska Agencija za nadzor in za preprečevanje nalezljivih bolezni ECDC ,morajo izboljševati način komuniciranja z državljani EU tudi v času, ko ni epidemije. Državljani morajo biti seznanjeni kaj in kako je poskrbljeno za njihovo zaščito v primeru zdravstvene krize in se zavedati pomena naše skupnosti in solidarnosti med državami .

Ko gre za življenja je pravočasno prepoznavanje zdravstvene krize in ukrepanje EU institucij in Vlad v državah članicah ključnega pomena. Zamujanje z ukrepi in politični populizem so v razmerah epidemije nevarna nasprotnika javnega zdravstva.

Stalno izobraževanje in psihološka priprava na epidemijo vseh ki so v prvi obrambni liniji; v prvi vrsti zdravstvenih delavcev in vseh servisnih služb za osnovno preskrbo prebivalstva, za vzdrževanje sistemov kot je logistika hrane, telekomunikacije, energetika…

Čas epidemije nas je naučil preskoka v digitalno družbo. Delo na daljavo, ZOOM in WebEx sestanki na daljavo, telemedicina, učenje na daljavo, povezovanje s prijatelji na daljavo…Starejši potrebujejo stalno izobraževanje na področju uporabe digitalnih tehnologij, kajti ta znanja za njih niso sama po sebi umevna, kot je to pri mlajših generacijah. V EU večina starejših živi samih in so zato še bolj odvisni od uporabnih znanj za komuniciranje na daljavo ko gre za naročilo za dostavo hrane, za posvet z zdravnikom ali za pogovor s tistimi, ki jih imajo radi.

Epidemija COVID-19 je povzročila začetni šok tudi pri oskrbi s hrano, kar je dodatno vplivalo na tesnobo ljudi v karanteni. V EU moramo povečevati samooskrbo s hrano, o tem sem napisala tudi knjigo z naslovom Start Up Europe . Skrajševanje in obvladovati dobaviteljskih verige tudi za primer bodoče epidemije ter razvijati notranji evropski trg in solidarnost. Posebna pozornost mora biti usmerjena na ranljive skupine.

Zmanjšana potrošnja kot posledica zdravstvene krize povzroča povečanje brezposelnosti in hkrati razbremenjuje okolje onesnaženosti. Kako potrošiti manj, kako reševati brezposelnost in imeti kvaliteto življenja ob spremembi naših navad-je ključno vprašanje .

Ranljivost manjših in srednje velikih podjetij za eventuelno nekaj mesečno prekinitev dela zaradi epidemije reševati z ustrezno davčno politiko , vzpodbujanjem reinoviranja in obvladovanjem novi tehnologij in motiviranja zaposlenih.

Ob končanju epidemije in ob prehajanju v novo normalo je nujna komunikacija z državljani o tem, kako adaptirati naše življenske navade na čas, ki ga zaznamuje zdravstvena grožnja novega vala epidemije. Na osebnem nivoju pa potrebujemo več presojanja o tem, kaj je pomembno in kaj je manj pomembno. Tako se bomo lažje spopadali z morebitno novo epidemijo ter ekonomsko in socialno krizo.

Sledi….POGLED V PRETEKLO EPIDEMIJO

COVID-19 in najnovejša ocena tveganja iz ECDC

Featured

– [] V Evropski uniji se srečujemo s situacijo, ki ni primerljiva z našimi dosedanjimi izkušnjami, ko je velik del držav Evropske unije zaprt in ko državljani potrebujejo upanje in dober zgled. Gre za nov sev Coronavirusa COVID-19, ki pri ljudeh še ni bil ugotovljen. Klinična predstavitev zdravljenja COVID-19 sega od blagih simptomov do hudih pljučnic. Danes se v bojuje  z virusom več kot miljarda ljudi,ki so v karanteni v  morda pretesnih stanovanjih . Toda izbire ni, če želimo preprečiti širjenje virusa in preprečiti zlom zdravstvenih sistemov. Vse to pa ima tudi vpliv na duševno vzdržljivost in zdravje ljudi.

– []ECDC- Evropski Center za preprečevanje in nadzorovanje nalezljivih bolezni natančno spremlja ta izbruh, vsakih nekaj dni zagotavlja oceno tveganja, znanstveno podprte podatke za javno zdravje in svetovanje državam članicam EU in Komisiji EU. Sodeluje tudi z večino centrov po vsem svetu, ki imajo podobno poslanstvo. Države članice EU so odgovorne, da same pripravijo in pravočasno izvajajajo  ukrepe.

– [] Od 31. decembra 2019 in 31. marca 2020 je bilo 770798 primerov COVID-19 po vsem svetu in 37272 smrti. V EU imamo 386000 primerov in 26110 smrtnih primerov v, 30% diagnosticiranih primerov COVID-19 je bilo hospitaliziranih in 4% hudih bolezni. V pozni oceni tveganja ECDC je razvidno, da se COVID-19 trenutno v EU šteje za zmerno tveganje za splošno populacijo in zelo visoko tveganje za starejše odrasle in posameznike s kroničnimi boleznimi. Tveganje za pojav široke razširjenosti v prihodnjih tednih je zmerno, če so uvedeni učinkoviti ukrepi, in zelo veliko, če ukrepi niso zadostni in če jih ljudje ne izvajajo. Obstaja tudi nekaj pozitivnih novic; EMA – Evropske medicinske agencije, da bo cepivo na voljo po 18 mesecih. Iz Wuhana , ki je vir COVID-19 prihaja vse več informacij, da se življenje po pandemiji počasi normalizira.

– [] Odpovedi letov in novih praznih letališč, zaprte meje, številna zaprta podjetja, zaprte univerze, šole, vrtci, odpoved vseh športnih in kulturnih dogodkov, življenje brez rokovanja, razkuževanje rok, samoizolacija, karantene, so nekatere ukrepi za pomoč pri preprečevanju prenosa virusa na neokužene. Hkrati povzročajo pričakovano gospodarsko in socialno krizo. Za reševanje le teh so v dogovarjanju tako na nivoju EU kot v vseh državah članicah celovite rešitve za krizno obdobje.

– []Kljub težki življenski preizkušnji  je pomembno, da se ne odzivamo panično, ampak z mislijo in skrbnostjo na vsakem koraku. To stisko zaradi neznanega nalezljivega virusa čutimo kot posamezniki, kot družine in kot družba. Morda pa lahko ta čas namenimo tudi razmišljanju o tem, kaj je v življenju pomembno in kaj manj pomembno. COVID-19 spreminja in bo spremenil naše življenje in naše navade.

Coronavirus spreminja naše navade

Coronavirus spreminja naše ustaljene navade

Pred dvemi desetletji smo v firmi, ki sem jo vodila, prvi v Sloveniji razvijali uporabo videokonferenc skupaj z ameriško/izraelskim podjetjem. Pogajanja za vstop v EU so nekajkrat potekala od Ljubljana do Bruslja s to novo tehnologijo. Danes je digitalizacija ter komunikacija na daljavo, učenje na daljavo in delo na daljavo , pogovor z družino, s prijatelji…postala življensa nuja,  ki jo med drugim močno narekuje pandemija Coronavirusa.

 Svet ni tako predvidljiv, kot bi si mi želeli, niso nas ustavili niti teroristični napadi, niti posamezna vojna žarišča. Število potnikov in potujočih se je ekspotencialno večalo iz leta v leto. Politični sestanki, sestanki korporacij velikih in malih podjetij, počitnice na drugim koncu sveta…Smo živeli v času neskončnih možnosti? Smo pozabili, da smo lahko zelo ranljivi? Coronavirus, ki je bil videti za nekatere daleč, ko je izbruhnil v Wuhanu na Kitajskem , je pokazal kako ranljivi smo. Najprej na področju zdravja, gospodarstva, kulture, izobraževanja….Virus, ki mu zaenkrat znanstveniki še niso našli ustreznega cepiva, se širi z nesluteno hitrosttjo, ogroža življenja praviloma  ranljivih skupin ljudi.

V institucijah Evropske Unije potekajo aktivnosti za preprečitev širjenja virusa in za pomoč državam tako na področju zdravstva kakor tudi ostalih sektorjev. Države članice pa so za pripravo in izvajanje ter pravočasnost ukrepov odgovorne same. Ker smo v Sloveniji tako blizu trenutnu največjemu žarišču izbruha, to je Italiji, je pravočasnost in zadostnost ukrepov življenskega pomena. V vseh državah EU so tudi zdravstvene kapacitete omejene in v kolikor pride do nenadnega povečanja potreb po zdravstveni ali celo intenzivni oskrbi zaradi Coronavirusa, lahko pride do porušitve sistema oziroma ljudje umirajo tudi zato, ker je zmanjkalo kapacitet pri zdravnikih, sestrah in opremi. Ta primer se je dogodil v Italiji.

Odpovedi letov in po novem prazna letališča, zaprte Univerze, šole, vrtci, preklic vseh športnih in kulturnih dogodkov, življenje brez rokovanja, razkuževanja rok, je nekaj ukrepov, ki pomagajo preprečevati prenos virusa na še neokužene. Zaskrbljenost družin, katerih posamezni člani živijo daleč stran od doma , je v tem času gotovo povečana. Ljudje smo lahko racionalna, v vsakem primeru pa tudi čustvena bitja. Zato se nas tovrstne situacije močno dotaknejo.

V tem času je pomembno, da ne reagiramo panično, ampak s premislekom in previdnostjo na vsakem koraku. Ob tej stiski, ki jo čutimo kot posamezniki, kot družine in kot družba, lahko tudi posvetimo čas razmišljanju, kaj je v življenju pomembno in kaj je manj pomembno .

KAJ JE V ŽIVLJENJU V TEM KRIZNEM ČASU POMEMBNO?
ČAS ZA SAMODISCIPLINO, UPOŠTEVANJE UKREPOV VLADE
ČAS ZA RAZMISLEK  
SPREMEMBA NAŠIH NAVAD  

Brez samodiscipline v času pandemije, brez sprememb naših navad , ne bo šlo. V zgodovini je človeštvo doživelo in preživelo bolezni, lakote in vojne. Zato ob sodelovanju in medsebojni pomoči zmoremo premagati to pandemijo tudi danes. Sprememba naših navad pa sem prepričana, bo potrebna tudi v naši prihodnosti. Tudi padci na svetovnih borzah kaźejo na to. Morda bomo s to izkušnjo lažje sprejemali nepredvidljive situacije, med katere spadajo nalezljive bolezni. Coronavirus spreminja  in bo spremenil naš način življenja.

List of guidance from ECDC and important publications on COVID-19

Dear all,

 

Please find below a list, with links, of all the guidance produced by the ECDC on COVID-19 since the last Weekly Digest update that was sent on 4 March 2020.

 

We are constantly assessing the need to update existing, or produce new, guidance in light of recent developments. Please get in touch if you feel there is something you would like us to consider.

 

Please forward this widely to others you feel would benefit.

 

ECDC outputs:

  • Rapid risk assessment: Novel coronavirus disease 2019 (COVID-19) pandemic: increased transmission in the EU/EEA and the UK – sixth update

https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/rapid-risk-assessment-novel-coronavirus-disease-2019-covid-19-pandemic-increased

https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/download-todays-data-geographic-distribution-covid-19-cases-worldwide

https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/covid-19-how-minimise-spread

  • Poster: Effective hand-washing

https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/poster-effective-hand-washing

  • Information leaflet template on COVID-19

https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/information-leaflet-template-covid-19

 

ECDC has a dedicated page with all scientific advice publications in the link below: https://www.ecdc.europa.eu/en/coronavirus/guidance-and-technical-reports

 

All ECDC’s situation updates and background on COVID-19 can be found here: https://www.ecdc.europa.eu/en/novel-coronavirus-china.

In light of the rapidly evolving situation, we have decided to update our risk assessment COVID-19 daily. This daily update can be found on the ECDC website, here: https://www.ecdc.europa.eu/en/current-risk-assessment-novel-coronavirus-situation.

 

Additional resources:

 

The WHO also provides information and guidance on the outbreak of novel coronavirus, here: https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019

 

Best wishes,

PHE Technical Team

 

European Centre for Disease Prevention and Control (ECDC)
Gustav III:s boulevard 40, 169 73 Solna, Sweden

Phone +46 (0)8 58 60 10 00 / Fax +46 (0)8 58 60 10 01

www.ecdc.europa.eu

    Follow ECDC on:

COVID-19

Featured

Dear all,

 

Please find below a list, with links, of all the guidance produced by the ECDC on COVID-19 since the last Weekly Digest update that was sent on 26 February 2020.

 

We are constantly assessing the need to update existing, or produce new, guidance in light of recent developments. Please get in touch if you feel there is something you would like us to consider.

 

Please forward this widely to others you feel would benefit.

 

ECDC outputs:

  • Risk assessment: Outbreak of severe acute respiratory syndrome coronavirus 2 (SARS-CoV-2): increased transmission globally – fifth update:

https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/rapid-risk-assessment-outbreak-novel-coronavirus-disease-2019-covid-19-increased

What is new in this risk assessment?

  • Updated epidemiological data;
  • Description of cases and transmission reported in the EU/EEA and the UK;
  • Findings on disease and transmissibility;
  • Risk to the healthcare systems in the EU/EEA and the UK;
  • Risk to citizens from the EU/EEA and UK travelling or living in areas with presumed community transmission;
  • Risk of widespread and sustained transmission in the EU/EEA and UK in the coming weeks;
  • Options for preparedness and response; including a proposed change in case definition.
  • Resource estimation for contact tracing, quarantine and monitoring activities for COVID-19 cases in the EU/EEA:

https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/resource-estimation-contact-tracing-quarantine-and-monitoring-activities-covid-19

 

ECDC has a dedicated page with all scientific advice publications in the link below: https://www.ecdc.europa.eu/en/coronavirus/guidance-and-technical-reports

 

All ECDC’s situation updates and background on COVID-19 can be found here: https://www.ecdc.europa.eu/en/novel-coronavirus-china.

In light of the rapidly evolving situation, we have decided to update our risk assessment COVID-19 daily. This daily update can be found on the ECDC website, here: https://www.ecdc.europa.eu/en/current-risk-assessment-novel-coronavirus-situation.

 

Additional resources:

 

Important Peer-reviewed publications:

 

The WHO also provides information and guidance on the outbreak of novel coronavirus, here: https://www.who.int/emergencies/diseases/novel-coronavirus-2019

 

Best wishes,

PHE Technical Team

 

 

DANES SMO POSTALI MLAJŠI

Studijski dan Zdruzenja nekdanjih poslancev Evropskega parliamenta napolnjuje dvorano. V sprednjih vrstah obrazi ljudi z dolgoletnimi političnimi izkusnjami, za nami pa mnozica studentov iz vseh strani sveta. Tema o prihodnosti Evrope nam predstavlja zivljenje v druzini evropski narodov v naslednjih desetletjih. Mladi so izjemno zainteresirani poslusalci in tudi soustvarjalci diskusije. Njihovi prsti z lahkoto prenasajo sporocila na socialne medije. Tokrat se v digitalni svet druzbenih medijev vklucujemo tudi mi v imenu nasega zdruzenja. Za nekatere novost, za druge vsakdanja rutina, veçini pa v navdusenje ! Nas in mlade studente zdruzuje zelja po zedinjeni Evropi, po Evropi miru, zdravega okolja in spodobnega standarda.
Evropski Parliament je ze v zadnjem mandatu sprejel vecino zakonodaje vezane na enotni digitalni trg v Evropski Uniji. Postal je tudi ena izmed treh prioritet, ki jih v ospredje postavlja prva zenska predsednica Evropske Komisija Ursula van der Layen.
Tudi v nasem zdruzenju smo si postavili cilj digitalne komunikacije in motiviranje vseh članov, tudi tistih v castitljivih letih, da se tako bolje priblizamo mladim in vsem evropskim drzavljanom .
Managment Committe na celu s Predsednikom Dr. Pöttering om podpira razvoj sodobnih komunikacij, Sekretariat pa skrbi za tehnicno podporo in organizacijo polnjenja vsebin.
V aprilu 2019 sem bila na Skupscini FMA kot nekdanja poslanka EP iz Slovenije izvoljena v MC. Z delitvijo odgovornosti sem pricela z soustvarjanjem digitalnega komunikacijskega sveta. Za mnoge to pomeni nov izziv toda
vsezivljensko ucenje je pot k novim znanjem , h krepitvi notranje moči in k novim prijateljstvom preko nevidnih internetnih povezav.
Digitalizacija se slej ali prej dotakne vseh. Mladim so ta znanja ze položena v zibelko zato je priloznost uciti se od njih, od naših otrok in nasih vnukov. Intenzivnejsi vstop v digitalni svet lahko ob eticni uporabi ;
-Digitalni svet krepi medgeneracijsko povezanost in zmanjsuje razdaljo med starejso in mlajso generacijo
Mladi so mocno lepilo Evropskih narodov, posebej s programom Erasmus in z uporabo digitalizacije. Mi smo lahko njihov močnejši zaveznik, če bomo intenzivneje sledil njihovim trendom tudi na področju digitalnega komuniciranja.
-Digitalni svet omogoča intenzivno sirjenje vrednot evropske unije in povezovati ljudi razlicnih evropskih narodov.
Nova spletna stran FMA nas bo z svežim pristopom omogocala dostop do javnih informacij in do informacij, ki so na Intranetu dostopna samo nam, članom FMA. Čim večkrat bomo obiskali to spletno stran www.formermembers.europa.eu , bolje bomo seznanjeni z aktualnimi evropskimi politikami, nasimi dogodku in seveda posameznimi prispevki, ki jih lahko napise vsak izmed nas. Tudi Twitter in Facebook lahko ob primerni uporabi sluzita enakim namenom.
-Digitalni svet omogoča bolj atraktivno vsakdanje življenje, dostop in delitev informacij ter osebnih izkusenj.
Če bi v moji mladosti imela priložnost , da se izpod alpske vasi v Sloveniji učim na daljavo, da bi lahko bolanim staršem kdaj prisla pomoč tudi preko telemedicine, da bi lahko kupila vstopnice za koncert Beatlov v Londonu na daljavo in da bi se lahko pogovarjala preko skaypa z mojimi prijatelji onkraj železne zavese… O tem sem lahko le sanjala na svojstven nacin. Danes nam je vse to omogočeno, samo nekaj več truda potrebujemo za boljšo digitalno pismenost kot naši mladi. Vredno je poizkusiti. Odlocen korak je bil narejen ob nasih studijskih dnevih. Postali smo mlajsi!

LUSI IN NJENA OVČKA

LUSI IN NJENA OVČKA

Mala deklica z imenom Lusi zelo rada prihaja k babici in dedku, ki živita v hišici sredi čudovitih travnikov obdanih z bogatim gozdom. Ob hišici je travnik poln cvetlic in gostujočih metuljev , ki si delijo dobrote travnika s čebelicami in mravljami. Visoko nad hišico, kjer se razprostira mogočen hrastov gozd, je pašnik z leseno uto, kjer se lahko skrijejo ovce pred soncem ali pred nevihto in gromom sredi vročih poletnih dni.

Lusi je deklica z modrimi očmi, svetlimi laski, s povdarjeno črnimi obrvmi , nagajivega nasmeha in dolgih nog. Že kot dojenček se je smehljala ptičjemu petju, ki ga je doživljala z babico, kadar jo je peljala z vozičkom po gozdu. Občuduje vsakega metulja, brstenje listov, mravlje ki si zidajo svoj domek pod smreko . Občuduje mehko valovanje drevesnih krošenj, ki jih maja veter. Njeno najpogostejše povabilo odkar je začela govoriti je: “ A se greva igrat?”
Metanje kamnov v potok, igranje z listi v koritu pri studencu, risanje s palico po peščeni cesti v gozdu, so njena vsakdanja “opravila” pri katerih seveda potrebuje družbo dedka ali babice. Če je potrebno si zna pri treh letih naložiti tudi koš na ramo, pograbiti listje in ga odnesti iz travnika pred hišo v gozd. Teka po igrišču, pleza po “rantah” malih kozolcev, ki so kot zaščitni znak igrišča ob potoku. Večkrat pleza z atijem in mamico po skalah v gozdu ali pa po narisanem drevesu kamnite stene ob gozdu. Išče palčke in ležišča, ki jih čez noč naredijo srne, pa mehke mahove posteljice za zajčke in votline za lisice in jazbece. Predvsem pa ima Lusi rada vse živali, tako ovčke, muce ki imajo vsaka svoje ime in ribe v ribniku ob potoku. Kadar je sončen dan rada teka in se igra Rdečo kapico v njeni mali hišici, ki stoji pod smrekami za hiško od babice in dedija. Rada prepeva in komandira vse okrog sebe. Še najbolj pa se je igrala s psičko Didi, ki pa je morala zaradi starosti in bolezni “oditi v nebo.”

Ovčke , posebej še mala jagnjeta, so zelo plahe in ne marajo, da bi se kdo posebej sprehajal po njihovem pašniku. Lenobno obirajo cvetove trav in dvigujejo glavo da prisluhnejo, če se jim kdo približuje. Lusi jim prinaša priboljške v obliki ječmenovih semen in soli. Ovčke se najprej previdno umaknejo, nato pa pridejo in pridno pozobajo vse kar jim je prinesla. Nato se mirno poležejo najraje pod veliko smreko ali po ravnicah teras in ob prežvekovanju zaspijo.

Toda nekega vročega dne se je zgodila velika nesreča. Na pašniku se je znašel velik pes volčjak, ki je za svojo zabavo želel preganjati ovčke iz enega kraja pašnika na drugega. Ovčke so dirjale, da bi se rešile pred zastračujočim pasjim velikanom. Ena izmed njih pa se je tako preplašila, da je preskočila zanjo zelo visoko leseno ograjo in zbežala v gozd. Veliko pasjo zverinico je njegov lastnik uspel priklicati k sebi in ga odpeljal iz pašnika. Ostala ovčja čreda je vsa preplašena zbežala na najvišjo točko ograjenega pašnika in previdno opazovala, če je pasja nevarnost že mimo. Čez neka ur se je čreda vrnila na pašo, toda z veliko mero pripravljenosti na morebitno potrebo po bežanju.

Babica je videla, kaj se je zgodilo in je v hitrici sklicala družino; dedija, mamico in atija od Lusi in seveda Lusi ter njuno botrco Mihi in botra Roberta. Vsi so neutrudno pričeli klicati in iskati pobeglo ovčko. Lusi je nosila v rokah kanglico, v kateri je ovčkam sicer prinašala njihove priboljške. Potresala je s kanglico, da se je njen zvok slišal daleč naokoli in klicala: beeee…beeee. Toda o pobegli ovčki ni bilo ne duha ne sluha. Dedek se je oblekel in obul v svojo gozdarsko opravo, ki jo je imel običajno za sekanje dreves in pripravo drv in odšel iskati ovčko v skalnati del gozda. Vsi so bili zelo zaskrbljeni ko se je pričelo mračiti, dedka pa še ni bilo nazaj. Ko je že luna pričela vzhajati, se je končno pojavil med vrati ves utrujen in umazan od plezanja po skalnatem gozdu. “Ni je,” je rekle ves potrt, “verjetno se je izgubila daleč v gozdu med tistimi visokimi skalami od koder ne more več sestopiti in se vrniti.” Lusi je zajokala, ker je tako pogrešala to ovčko. V veliki žalosti so se vsi odpravili spat in upali, da še ni vse izgubljeno.

Naslednje jutro je obsijalo sonce pašnik, kjer se je čreda ovac že od ranih ur pridno pasla. Izgubljene ovčke ni bilo med njimi. Mihi in Bobo sta se odpravila na dolg sprehod na goro Sveti Križ in po poti klicala ovčko. Ko sta se vrnila, sta pripovedovala, da sta jo videla na vrhu skal, kjer je nekaj časa stala in ju gledala iz daljave, nato pa je zbežala. Babica je rekla, da sta videla verjetno srno, kajti te ovčke niso bile navadne ovčke. Bile so Kamerunke, podobne bolj gamsom ali srnam, kot ovcam, ki so odete v belo volno. Ni se upala niti veseliti, da se bo ovčka pa morda res vrnila.

Minila je še ena noč in v novem poletnem jutru so se člani družine odpravili vsak po svojih obveznostih. Lusi se je skupaj z mamico in babico odpravila v najbolj temen in strm del gozda. Lusi je zopet nosila s sabo kanglico z ječmenovimi semeni, ki jih je imela 645 (oznaka pobegle ovčke) najraje. Vse tri so klicale “beee, beee…, deklica je potresala kanglico, da bi jo privabila. Včasih so se iz gozda zaslišale stopinje in šumenje, nihče pa se ni pojavil na obzorju.
Cel dan so jo iskale, Lusi je bila žejna in lačna ter seveda žalostna. Jokaje se je spuščala po strmini k hišici od dedka in babice, kjer jo je čakala mehka postelja in skleda mleka. Jokala je, nič je ni moglo utolažiti, niti ptički ki so prepevali vsak svojo pesem, niti mravljice ob poti, ki so si pridno gradile svoj domek iz iglic pod veliko smreko , niti čebelica, ki se je razvajala na cvetovih marjetic.
Družina je legal k spanju v skorajšnjem brezupu, da 645 ne bo več nazaj in da bo morda povrgla jagenjčka nekje daleč lačna in obnemogla.

Naslednji dan so šli vsak po svojih opravkih, Lusi pa je odšla z babico na pašnik skupaj s kanglico priboljškov za ovce. Tam pa je čakalo veliko presenečenje! 645 se je vrnila k čredi na pašnik, kjer se je mirno pasla skupaj z ostalimi. Očitno je znala še enkrat preskočiti visoko leseno ograjo, tokrat v smeri pašnika. Lusi je zavriskala od veselja in pohitela z nasipanjem ječmenovih zrn iz kanglice. Nista je mogli objeti, ker je bila še vedno zelo preplašena in nezaupliva, lahko pa sta jo božali s pogledi in s prigovarjanjem, kako sta veseli, da se je končno vrnila.

Vsa družina se je razveselila vesele novice. Lusi je venomer spraševala , zakaj se je 645 sedaj vrnila. Vsi so iskali odgovore, nazadnje so bili soglasni, da je ovčka sicer slišala žvenketanje kanglice, s katero jo je klicala Lusi, vendar si zaradi slabe izkušnje s pasjo zverinico ni upala nekaj dni iz gozda. Po vsem sodeč se je vrnila ponoči in skok čez ograjo nazaj k čredi!
Ponekaj tednih se je iz pašnika zaslišalo tiho meketanje. 645 je skotila jagenjčka in to je bil srečen dan za ovčjo čredo , posebej pa še za Lusi. Dedek je šel po jagenjčka in ga prinesel za Lusi kar v hiško, ter ji ga dal v naročje. Nekaj minut je uživala v mehki dlaki božajoč jagenjčka, potem pa ga je dedek vrnil v čredo- tja, kjer je jagenjček najbolj srečen. Kljub ljubezni do živali tudi Lusi razume, da je jagenjček najrajši pri svoji mami.

WordPress theme: Kippis 1.15