Ali je pot do zemljišč dovolj pregledna?

Drage udeleženke in udeleženci natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta ter vsi, ki imate spoštovanje do zemlje!

Vzpodbudni rezultati iz terena, ki jih zapisuje ekipa Požen’ Evropo, kažejo na to, da smo uspeli vzpodbuditi nekaj upanja tudi v času krize. Vendar pa dejstva, da je obdelovalna zemlja poraščena, tudi tista v državni lasti, ni moč spremeniti čez noč.

Na moje vprašanje Ministrstvu za kmetijstvo o stanju zemljišč, ki so ugodna za pridelavo hrane, sem dobila odgovor, ki vam ga posredujem. Papir prenese vse, realnost pa je tista, ki jo vidimo po zaraščenih površinah naše domovine. Od vas je odvisno, ali se boste prepustili občutku nemoči, ali pa se boste aktivno in iskali rešitve.

 

Vse dobro vam želim!

Zofija Mazej Kukovič

Preberite:

V srcu Prlekije ali naši prleški natečajniki se predstavijo

Pot našega drugega natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta nas je tokrat peljala proti Prlekiji. Najprej smo obiskali vrtec Gresovščak, prvi podeželski vrtec v Jugoslaviji, ki je nedavno praznoval že 70 let! Skriva se med vinogradi v čudoviti pokrajini, obiskuje pa ga zgolj 14 varovancev, ki so navajeni življenja z naravo. Ob vrtcu se nahajata manjši vrt in sadovnjak, na katerem se otroci učijo vzgajati in prepoznavati sadje in zelenjavo, nabirajo zelišča in poizkušajo pridelek. 14 otrok kot velika družina dopoldneve preživlja z dvema vzgojiteljicama in kuharico in takoj smo opazili, kako povezani so in koliko jim pomeni majhen kotiček narave s starim vrtcem, ki nosi nešteto spominov in dolgo tradicijo.

Vzgojiteljice so nam zaupale, da jih najbolj žalosti dejstvo, da bi lahko na svojem vrtu pridelale več kot dovolj hrane, da bi vrtec postal povsem samooskrben, vendar jim zakonodaja tega ne dopušča. Kljub temu se zavedajo, da je vrt velika dragocenost in ga odlično izrabljajo za ozaveščanje najmlajših o pomenu doma pridelane hrane.

Naša naslednja postaja je bila Občina Razkrižje, kjer nas je sprejela županova pomočnica Nataša. Več kot presenečeni smo bili nad to majhno občino, ki se lahko pohvali z izjemno aktivnim županom in povezano skupnostjo, ki razkriške tradicije ohranja žive in živahne. Tako redno organizirajo pohode in raznorazne lokalne proslave, ki se jih z veseljem udeležujejo, turistom pa ponujajo tudi nemalo kulturnih, zgodovinskih in naravnih zanimivosti ? od kovaškega, šoštarskega, dimnikarskega muzeja do Slomškovega mlina, Ivanovega izvira, kjer izvira mala Mura ali Murica, Gibinskega slapa, prazgodovinske naselbine in kar 22 energijskih točk. Mala občina z veliko zakladi! Vsekakor priporočamo obisk. Priporočamo pa tudi, da se posladkate z njihovimi lokalnimi jedmi, kot so razkriške pogačice in razkriški mlinci.

Nataša nas je popeljala tudi do bližnje občanke Ivanke, ki prideluje eko jagode, za rastlinjaki pa se odkriva tudi velik nasad sliv in češenj. Ivanka po nekaj letih končno pridobila eko certifikat, uspešno pa se vključuje tudi v šolsko shemo sadja.

Naše zadnje postajališče je bilo v Kogu. Obiskali smo Slavka in Slavico, člana društva Antonovanje na Kogu, ki se ukvarja s promocijo čurk. In kaj je čurka, se sprašujete? Čurka je lokalno prleško poimenovanje za krvavico, društvo Antonovanje pa vsak januar, na praznik sv. Antona, organizira tekmovanje lokalnih čurk, imenovano ?čurkarijada?. Tako se vsi vaščani predstavijo s svojo domačo čurko, ocenjevalna komisija pa jih degustira in oceni. Seveda za degustacijo niso prikrajšani niti obiskovalci. To leto je potekala že peta čurkarijada, vsekakor pa je to dogodivščina, vredna doživetja.

Ne smemo pozabiti omeniti, da prava čurka vsebuje dobro, domačo ajdovo kašo. Tako se lokalni čurkoljubitelji uspešno povezujejo tudi z okoliškimi pridelovalci ajde, rezultat pa so sočne domače krvavice. Ni je čez pravo čurko! http://www.antonovanje.si/

Ekipa Požen’ Evropo

Naši natečajniki nas vedno znova pustijo očarane in navdane z optimizmom

Tokrat nas je pot vodila na Severno Primorsko. V kraje kjer se stikata mediteranska in alpska klima. To je ne le zelo pisan in raznolik svet, ampak te kraji slovijo tudi po svoji bogati zgodovini, kar jim daje poseben pečat, zanimiv predvsem z vidika turizma. Zato smo tu pričakovali še toliko bolj zanimive natečajnike, ki znajo dobro povezati hrano, turizem, lokalne znamenitosti in posel. Vendar se je po koncu dolgega dneva izkazalo, da naši natečajniki presegajo vsa naša pričakovanja. Zato smo naše tokratno terensko obiskovanje zaključili polni optimizma in dobre volje.

Naš prvi postanek je bil v Postojni. Obiskali smo našo natečajnico Barbaro , ki živi v idilični hiši v centru Postojne. Kljub temu, da hiša leži v samem centru Postojne je obdana z čudovitim vrtom na katerem prevladujejo predvsem okrasne rastline naprimer vrtnice in potonike. Ker se hiša z vrtom nahaja ob glavni cesti, ki vodi k bližnji Postojnski jami je Barbara tu prepoznala izjemno priložnost, ki jo ponuja lega njene hiše. Razmišlja o tem, da bi odprla trgovino z lokalnimi izdelki, predvsem domačimi dobrotami. Ker sta hiša in vrt dovolj velika razmišlja celo o tem, da bi uredila sobe za oddajanje in prostor za kampiranje. Ker ima družina tudi nekaj njiv, ki sedaj služijo samo paši, bi lahko tam v prihodnosti pridelovala hrano, ki bi jo nato prodala v lokalni trgovini. Barbara je odločena, da tudi z svojim prispevkom popestri turistično ponudbo Postojne in okolice.

Pot smo nadaljevali po Vipavski dolini do Šempasa, kjer se nahaja naša natečajnica Mojca, ki se je na naš projekt prijavila z družinsko vrtnarijo imenovano Trajnice Golob-Klančič. Gre za eno izmed najbolj znanih vrtnarij pri nas z že več kot 30 letno tradicijo. Specializirani so za vzgojo trajnic in so največja vrtnarija z ponudbo trajnic pri nas. Vse je začelo ko so starši današnje upraviteljice našli idealno lego na pobočju med Vipavsko dolino in Trnovsko planoto. Iz te točke se odpira krasen razgled na Vipavsko dolino, pogled pa seže vse tja do morja. Nekoč je bil to divji in zaraščen teren ob robu katerega se je nahajala zapuščena mogočna stavba, tekom let pa so teren preuredili v lepe terase. Na začetku so se specializirali za vzgojo bradatih perunik, ki so jih za zasaditev javnih površin dobavljali po celi Jugoslaviji. Po izgubi jugoslovanskega trga so se morali prilagoditi drugačnim tržnim razmeram.

Kljub temu, da je vrtnarija nekoliko skrita in odmaknjena, jih kupci zaradi prepoznavnosti in kvalitete sadik vedno najdejo. Kupci prihajajo celo iz sosednjih držav, sicer pa prodaja poteka zlasti preko spletne trgovine. Specializirani so tudi za dišavnice saj kupci v zadnjem času vse bolj povprašujejo po njih. Njihove rastline zrasejo v naravnem okolju pod žgočim soncem, ob vipavski burji in brez fitofarmacevskih sredstev. Zaradi tega so rastline toliko bolj utrjene in prilagojene za rast v vseh pogojih. Vrtnarija Golob-Klančič je vzorčen primer družinskega podjetja, kjer starejši prenašajo svoje znanje na mlade generacije. Podjetje se je kljub spremembam na trgu ohranilo desetletja dolgo in ima tudi lepo prihodnost, kar je dokaz, da uspeh ne pride čez noč ampak je zanj potrebno veliko volje, znanja in dela večih generacij.

http://www.trajnice.com/

Iz Vipavske doline smo se nato povzpeli na planoto Banjščice v vas Grgarske Ravne. Tam smo obiskali našo natečajnico Lilijano, ki se je na naš natečaj prijavila z svojo trgovino imenovano Moja štacuna, katere namen je domača pravična trgovina. Na lepih poličkah najdemo veliko izbiro medu iz krasa, domače sadne sokove, različno sušeno sadje, čajne in zeliščne mešanice, moke različnih lokalnih pridelovalcev. Sama trgovina deluje v objektu imenovanem Zeliščni center. Sam objekt je bil pred kratkim na novo obnovljen in opremljen. V objektu je tudi sodobno opremljena kuhinja, kjer se prirejajo različne kuharske delavnice z poudarkom na uporabi zelišč, dvorana za različne delavnice, poleg objekta pa se nahaja zeliščarska učna in čutna pot, ki je prilagojena tudi za slepe in slabovidne.

Moja štacuna sodeluje tudi v shemi šolskega sadja. Kot dobavitelji sadja za 12 šol in en vrtec iščejo čim bližje lokalne dobavitelje, a opažajo pa, da ni dovolj slovenskih dobaviteljev, ki bi ponujali zadostne količine ekoloških živil, katere so potrebne za šole. Vsi skupaj smo se strinjali kako pomembno je da otroci v šolah uživajo hrano lokalnega in preverjenega porekla. Vzpodbudno je, da so vodstva šol in starši čedalje bolj osveščeni glede pomena lokalne hrane, zato se bo trend v tej smeri vsekakor še nadaljeval.

http://www.novagorica-turizem.com/destinacije_in_dozivetja/vino_in_kulinarika/2012051515572642/

Po izjemno slikoviti in celo adrenalinski poti smo naposled prispeli do Gorenje Trebuše, natančneje do zaselka Gačnik. Tam se nahaja ekološka kmetija Naš Raj. Samo ime Naš Raj je več kot primerno. Pri stoletja stari kmetiji so nas pričakale tri gospe, Barbara, Alenka in Valerija, vsaka odlična na svojem področju. Da pa so še izboljšale to svojo odličnost so se povezale med sabo in tako je nastala perfektna kombinacija. Gospa Barbara je vodja turistične agencije Zikra in predsednica turističnega društva Zgornje Posočje, sodeluje tudi z sinom, ki ima turistično agencijo Suha muha ali Soča fly, gospa Alenka je umetnica, ki izdeluje različne umetniške in lončene izdelke iz gline, obenem pa ima ogromno znanja o divjih rastlinah in njihovi predelavi ter uporabi. Specializirala se je za vložene izdelke iz divjih sadežev njeni največji specialiteti sta drnuljina in trnuljina marmelada. Najbolj izstopajoča pa je bila gospa Valerija, najemnica kmetije Naš Raj. Kljub mladosti ima izjemno veliko znanja s področja kmetovanja, turizma, podjetništva in ohranjanja kulturne dediščine. Kot kaže se je popolnoma posvetila kmetovanju, gostinstvu in turizmu v teh idiličnih krajih. Pred dobrim letom je najela največjo kmetijo naokoli in jo poimenovala Naš Raj, poleg je odkupila kmetijo Medved, obenem pa ima v najemu še nekaj bližnjih, skoraj zapuščenih kmetij. Kmetije je tako rešila verjetnega propada obenem pa jim dala dodatno uporabno vrednost saj bodo v prihodnje namenjene turizmu, živinoreji in pridelovanju hrane.

Kmetija je specializirana za vzgojo koz in oslov, kar je danes prava redkost. Živali se pasejo na prostranih pašnikih in so skrbno negovane. Vse kmetije ležijo v idiličnem gorskem okolju na višini okoli 900 metrov.  Na kmetiji Naš Raj se lahko pohvalijo, da so samozadostni kar se tiče hrane, krme in lesa. Vse tri gospe so izpostavile, da nam narava v našem lokalnem okolju ponuja vse kar rabimo za preživetje. Žal pa je človek dandanes izgubil stik z naravo, stara znanja pa se izgubljajo. Tako se lahko samo zahvalimo posameznikom, ki ohranjajo stare recepture za stare jedi iz našega okolja. Valerija, Barbara in Alenka so nam tako pripravile nepozabno kulinarično doživetje – marmelade, skuta, paštete, namazi, čaji – in prav vse, prav vse je bilo nabrano in vzgojeno v neokrnjeni naravi Gorenje Trebuše. Naš Raj je prava gastronomska zakladnica, ki nas prepriča, da nam narava resnično lahko ponudi vse, kar potrebujemo.

Kmetija Naš Raj se počasi preusmerja v turizem, saj že oddajajo sobe in ponujajo prostor za kampiranje. Obenem gostom ponujajo zanimivo doživetje, imenovano Izlet v neznano. Mi smo ga doživeli, a vam skrivnosti izleta v neznano ne izdamo! Doživeti ga boste morali sami. Lahko samo rečemo, da smo od kmetije Naš Raj odšli navdani z neverjetnim veseljem, navdušenjem in prepričanjem, da se prav vsak izmed nas spet vrne. Nekatera doživetja so res nepozabna.

http://kmetijanasraj.net/about/

Že prvi obiski nas presenečajo in dajejo energijo

Utrinki iz terena prvič

Ta teden je bil super teden. Spet smo na terenu. Spoznavamo nove natečajnike, nove kraje, nove uporabne rastline in nove ideje! Izmenjujemo energije in izkušnje! Imamo podobne želje in cilje! Postajamo prijatelji!

Na naš drugi natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta se vas je prijavilo 171 ljubiteljev zemlje. 22 ustanov – zavodov, šol, vrtcev in fakultet; 40 nosilcev podjetniških idej; 22 kmetov in 87 vrtičkarjev. Ponovno smo povezali ljudi iz celotne Slovenije.

Vseh vas ne bomo mogli obiskati, se bomo pa trudili, da vas obiščemo čim več. Spoznavali bomo predvsem vse, ki ste se nam pridružili letos in ste nosilci podjetniških idej s področja načrtovanja, pridelovanja, predelovanja in trženja zdrave prehrane.

Trgovino Domače dobrote smo obiskali v centru Velenja. Gordana nas je prijazno sprejela in nam predstavila svoje delo in načrte. Sama živi v mestu. Zakaj se je odločila za odprtje trgovine z domačimi izdelki? ?V Velenju deluje kmečka tržnica, kjer lahko doma pridelano hrano kupiš le ob sobotah dopoldne. Ker pa precej ljudi kupuje čez teden in ima ob vikendih drugačne načrte, sem tu videla svojo tržno nišo. S svojo trgovino želim potrošniku ponuditi kvalitetno doma pridelano hrano. Sodelujem s 56 dobavitelji, ponujamo pa konvencionalno in ekološko pridelano hrano.? Ekipa se je sprehodila med policami trgovine in bila posebej presenečena nad raznolikostjo ponudbe. Poleg različnih vrst marmelad, moke, testenin, začimb, čajev, sokov, meda in medenih izdelkov, keksov, vina, likerjev, kozmetike ponujajo tudi sveže ekološko pridelano meso, jajce, sir, jogurte, svežo zelenjavo in sadje ter domač kruh. Velika je tudi ponudba domače brezglutenske hrane. Ker pa smo verjetno še kaj pozabili, se kar sami prepričajte o ponudbi trgovine Domače dobrote in nam sporočite, če se vam zdi ideja naše natečajnice Gordane tista, ki si zasluži nagrado!

 

Ekipa se je nato odpravila v prelep biser Slovenije, Zgornjo Savinjsko dolino. V Ljubnem smo na Placu poiskali malo Krištofovo zakladnico. Natečajnica Barbara šele začenja uresničevati svoje ideje o popestritvi ponudbe v flosarskem kraju ob Savinji. V turizmu je oblikovanje in pripovedovanje zgodb (zgodbarjenje) učinkovito orodje v pomoč razvoju in trženju turističnih destinacij, produktov, znamenitosti in ponudnikov. Slovenija je sicer bogata z zgodbami v turizmu, ki imajo tudi turistični trženjski potencial, vendar še niso dovolj vpete v turistične produkte, oziroma imamo turistične produkte brez zgodb. Barbara se tega zaveda. Turisti se vse prevečkrat peljejo mimo proti Logarski dolini in ne vedo, da ima tudi Ljubno zanimive zgodbe. Eno od teh je Barbara pretopila v čokolado. Krištof je zanimiv lik iz 17. stoletja. Bil je zelo visok človek, zato v pripovedkah velja za velikana. Na Kumprejevi domačiji je še ohranjeno njegovo izredno veliko orodje. In tako je na Krištofovi čokoladi vtisnjena velika sekira. Poleg čokolade je Barbara izredno ponosna še na izdelke iz drena. ?Ni zaman pregovor Zdrav kot dren, dren si včasih našel na vsaki domačiji!? pravi. Dren uporablja v domačem mazilu in kozmetiki, dodala pa ga je tudi čokoladi. Prostor je odstopila še drugim ponudnikom domačih izdelkov in verjamemo, da bo Krištofova zakladnica imela iz dneva v dan več obiskovalcev. Sicer pa mlada podjetnica optimistično gleda v prihodnost in je prepričana: ?Če bi vsi videli, kot vidim jaz, bi bili že tri stopnice naprej!?

Center Rinka, zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega pa se je na naš natečaj prijavil z lepo obnovljenim tradicionalnim ?farovškim vrtom?. Solčava je naselje v globoki in ozki dolini reke Savinje na 644 m nadmorske višine, obdana z mogočno Raduho. Zavod ima v najemu prazno župnišče, vrt in hlev. Vrt so v lanskem letu s pomočjo strokovnjakov obnovili v tradicionalnem slogu. Domačini so včasih na vrtove sadili planinske rože in jih uporabljali kot zdravilna zelišča. Odločili so se, da se posvetijo permakulturnemu načinu obdelave in na vrtu prirejajo tudi različne izobraževalne delavnice. V teh dneh vreme ni bilo prav nič majsko, sneg je bil zelo blizu doline, zato tudi vrt še ni v bujnem rastju. V župnišču bodo uredili tudi nekakšen ?prirodoslovni del centra?, urejajo geološko zbirko, zbirko fosilov in edinstveno zbirko metuljev. Sicer pa v centru Rinka želijo s predstavitvami in prodajo spodbujati uporabo kvalitetnih živilskih izdelkov s solčavskih kmetij, izdelkov iz solčavskega gorskega lesa, izdelkov iz volne avtohtonih ovc jezersko?solčavske pasme in izdelkov iz avtohtonega kamna ? Solčavskega marmorja.

V tem tednu smo obiskali tudi natečajnico Mojco iz Letuša. Ves svoj prosti čas vlaga v urejanje stare domačije v Letušu. Ob delu študira še hortikulturo, kjer pravi, da je srečala ljudi s podobnimi vizijami, iz katerih črpa energijo. Idej ne zmanjka. Vsake se loti najprej študijsko ? hitro ugotovi, koliko je ideja originalna in kakšno je stanje na trgu. Po svetu hodi z odprtimi očmi, veliko poskuša, spoznava in se uči. Košček strmine ob gozdnem robu je z velikim trudom spremenila v nasad brusnic. Lani dve terasi, letos pa nadaljuje. Podtaknjenci, ki jih je naredila sama, izgledajo lepi in zdravi, zato upamo, da ji bo uspelo. Med brusnicami bo sadila timijan, razmišlja pa tudi o drenu, orehih, žafranu in skoraj izumrlem breku. Ste sploh že slišali za brek? Brek (Sorbus torminalis) je eno najredkejših dreves, ne le na našem ozemlju, ampak povsod tam, kjer to edinstveno drevo raste kot avtohtona vrsta.
Les breka je najdragocenejši in najlepši, je najredkejši in najdražji evropski les. Ko se stara, se začne pojavljati njegova značilna črnkasta barva. Izjemno elegantna kombinacija zlato-rdeče barve. Les po sušenju ohrani volumen, obenem pa je gladek in idealen za brušenje. Kombinacija teh lastnosti omogoča obdelavo, ki zagotavlja oblike in proizvodne lastnosti, ki so v zadnjih letih visoko cenjenje. Slišite ga lahko, ko prisluhnete žametnim zvokom najboljših klavirjev, ki imajo tipke iz breka, ali slovitim škotskim dudam, ki so jih v preteklosti rezbarili iz tega lesa. Filigranska natančnost rokodelcev, ki jim je iz lesa uspelo izvabiti sijajne in zapletene oblike, je cenjena po vsem svetu. Mojca, želimo vse dobro pri uresničevanju idej!

 

***

Za več informacij se obrnite na:

Špela Menih Novak, pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič, Vila Bianca Velenje, +386 (0)5 91 58 672,info@zofijamazejkukovic.net

Rezultate je moč čutiti in videti

Moje delo v Evropskem parlamentu

Z delom evropske poslanke sem pričela decembra 2011. Vzpostavljam most med Brusljem in domovino. Evropske teme želim s svojim delom približati ljudem, saj menim, da je to moje poslanstvo. Mnogi me povprašajo, kaj sploh imamo od Evrope. Zavedanje, da je družina  narodov, da je varnostni obroč in skupnih vrednot, je še vedno zelo šibko.To, da smo del Evrope pomeni da smo del zelo razvitega sveta, kljub krizi. Na to bi lahko bili bolj ponosni. Zame je največji ponos da lahko v Evropskem parlamentu govorim slovensko.

Rezultati mojega dela v Bruslju in Sloveniji so zelo osredotočeni na domovino. Rezultate je moč čutiti in videti.

Prvi pomemben projekt, ki ga izvajam v Sloveniji, je pobuda Požen’ Evropo, in sicer prav z namenom približati evropske teme ljudem. Med mladimi je vse več brezposelnih ? v Sloveniji okoli 30.000. Potrebno je poiskati rešitve. Uspelo mi je zdužiti ekipo mladih posameznikov, ki širi informacije med mlade in prenaša dobre evropske ideje, vrednote in prakse v slovenski prostor. Gre za peer-to-peer pristop. Namen je približati EU državljanom ter jih aktivno obveščati o vseh priložnostih, ki nam jih EU ponuja. Kot evropska poslanka želim pripomoči k preglednosti in širjenju informacij o priložnostih, razpisih, natečajih, pripravništvih in štipendijah, ki jih ponuja EU. Preglednost je na EU ravni zelo spoštovana, kar pomeni da je jasno, od kod denar prihaja in kam gre. Evropa ima jasna pravila.

Projekt sem predstavila na srečanju predsedstva tudi na internacionalni ravni, kjer je bil med kolegi poslanci dobro sprejet.

Drugi projekt je natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta. Preko natečaja ustvarjamo mrežo podobno mislečih ljudi, ki jih druži ljubezen do zemlje, zdravja in iskanja priložnosti, ki jih zemlja ponuja. Dosegli smo, da so ljudje ponovno posejali pozabljene kulture, ki so včasih krasile slovensko podeželje in so lahko del tudi urbanih vrtov. Kulture, ki so z vidika zdravja zares pomembne. To kar so delali že naši predniki nam ponovno daje občutek brezčasnostni. Ta projekt povezuje evropsko politiko z ljudmi. Letos smo razpisali že drugi natečaja, ki pa se bo osredotočil na podjetniške ideje in samozaposlitev. Dejstva so, da je v Sloveniji 26.300 hektarov obdelovalne zemlje v zaraščanju, pri tem pa vsako leto uvozimo za več kot 1 milijardo evrov hrane iz tujine, prav tako pa imamo vsako leto večje število kroničnih bolnikov. V vseh teh dejstvih vidim priložnost. Priložnost, ki je v času krize ne smemo izpustiti z rok. Zdrava hrana je priložnost za zdravje in za podjetništvo. V Evropskem parlamentu sem s tem namenom organizirala posvet gospodarstvenikov na temo zagona mikro, malih in srednje velikih podjetij. Kar je velika poslovna priložnost, predvsem zaradi mednarodnega okolja in povezovanja. Natečaj pa ni ostal le na ravni Slovenije, saj sem ga aktivno predstavila v Evropskem Parlamentu, kjer sem gostila predstavitev ?Slovenija, dežela zdravja?. Predstavila sem ga tudi na kongresu ženske zveze v Varšavi, na srečanju predsedstva politične skupine EPP v Amsterdamu ter na obisku delegacije odbora ENVI v Srbiji. Natečaj dobiva torej vse večjo mednarodno razsežnost, saj je bila tudi izražena želja po mednarodnem sodelovanju. Prepričana sem, da je kot rada metaforično pravim, čas, da povežemo motiko z računalnikom.

Tretji projekt, pa je Resolucija o poplavah, ki sem jo v Evropskem parlamentu pripravila skupaj z mojimi mladimi sodelavkami in sodelavci novembra 2012. Premagali smo mnogo postopkovnihin političnih ovir. Opozorila sem  na stanje v katerem se je znašla moja domovina in v katerem so se znašli slovenski državljani. Kajti, ko je voda odtekla so ljudje ostali sami. Vprašanje Slovenije in poplav sem izpostavila najprej na politični skupini EPP, ki je podprla prizadevanja za pomoč Sloveniji. O pomoči pa smo glasovali tudi na plenarnem zasedanju. Slovenija je pridobila 14 milijonov evrov iz Solidarnostnega sklada za sanacijo po poplavah.

Moja vsakdanja razmišljanja gredo v smeri, kako politiko povezati  z življenjem ljudi. V svojem delovanju tako v govorih kot v  amandmajih se posvečam temu, kako bomo ustvarili okolje za nove zaposlitve, za podjetništvo in kako bi izboljšali zdrav način življenja in zdrave prehrane. S svojim delom v Parlamentu želim opozoriti na probleme, s katerimi se v Sloveniji soočamo, z namenom vključevanja specifičnih rešitev, ki bodo pozitivne za našo domovino, v evropsko zakonodajo.

V dveh letih in pol sem bila poročevalka za EPP za 6 dosjejev (http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/39916/ZOFIJA_MAZEJ+KUKOVIC_activities.html). Imela sem 75 govorov na plenarnih zasedanjih, pripravila sem 2 resoluciji o poplavah v Sloveniji, zastavila 5 parlamentarnih vprašanj  ter imela eno mnenje v vlogi poročevalca na temo ?Sedanji izzivi in priložnosti za energijo iz obnovljivih virov na notranjem evropskem energetskem trgu?. Prav tako sem članica delegacije za odnose z Indijo in namestnica delegacije za odnose z Južno Afriko.

Sprejemanje evropske zakonodaje vpliva na vse nas in to se dnevno občuti pri malenkostih ? npr ko prebiramo navodila pri zdravilih v slovenskem jeziku, ko na hrani, ki jo kupimo vidimo določene oznake in razberemo poreklo ter sledljivost, ko ne bo več moč kupiti cigaret z okusom, ko so nevarne kemikalije označene vse na isti način po vseh DČ, itd itd?Seveda pa je po mojem mnenju največji vpliv v možnostih, ki nam jih EU ponuja. Gospodarstveniki le redko koristijo EU sredstva in se prijavljajo na različne oblike pomoči za zagon gospodarstva. Mladi le redko vedo, da obstajajo finančnih programov po katerih lahko študirajo, opravljajo prakso ali gredo celo na razgovor v tujino, kjer pridobijo povrnjene vse stroške poti, nato selitve in denar za prvi mesec življenja. Priložnosti je torej ogromno, pomembno pa je, da jih čimveč državljank in državljanov prepozna in jih izkoristi.

Zofija Mazej Kukovič

Težki časi so bili in bodo. Imeti moramo voljo, da gremo naprej.

?Kdo od vas je v življenju že kaj prodal?? je gostujoče predavanje na Fakulteti za poslovne in komercialne vede v Celju začela evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič. Študentom je pripravila motivacijsko predavanje obogateno z lastnimi izkušnjami iz gospodarstva in politike. ?Zame kot političarko je pomembno vprašanje, kaj bomo delali jutri. Ali to, kar delamo, lahko prodamo? Ali naš izdelek ali storitev pomaga ljudem? Zavedati se moramo, da lahko zaradi tega, ker smo člani Evropske unije, priložnosti iščemo na 500 milijonskem trgu. Evropska unija temelji na malih in srednje velikih podjetjih.?

V nadaljevanju je evropska poslanka nanizala nekaj najočitnejših priložnosti, ki so še neizkoriščene: na staranje Evrope moramo gledati kot na priložnost za razvoj storitev za starejše; potrebno je razmišljati o turistični ponudbi v povezavi s hrano in zdravjem; o medicinskem turizmu; o izkoriščanju geotermalnih energij? Hkrati je mlade spodbudila k izkoriščanju evropskih priložnosti. ?Mladi se lahko gibljete po Evropi in iščete svojo pot. Znati moramo gledati svet okoli sebe.Tako dobimo nove ideje.Vse to podpirajo tudi programi Evropske unije, kot so Erasmus+, priložnosti za izmenjave in prakse v tujini, jamstva za mlade, Eurostars, Horizon2020??

Ekipa Požen’ Evropo je študentom predstavila glavne cilje pobude Požen’ Evropo, natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta ter nekaj primerov dobrih praks inovativnosti, podjetništva in informacijsko tehnoloških rešitev s področja pridelovanje, predelovanje in trženja zdrave prehrane.

 

?Skozi celotno izobraževanje morate del razmišljanj usmerjati v samozaposlitev. Potrebno je tvegati in se zavedati, da bomo živeli od lastnega dela. Če ni gospodarske rasti, ni delovnih mest. Še vedno pa ostaja lastna kreativnost in to moramo izkoristiti.?

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič je srečanje s študenti zaključila spodbudno: ?Kdo bo potegnil ta voz naprej? Samo mi sami ga lahko. Moramo biti aktivni in iti tudi tja, kjer je težko. Hkrati moramo vedeti, da zmoremo. Težki časi so bili in bodo. Imeti moramo voljo, da gremo naprej. Splača se počutiti zdravega.?

***

Za več informacij se obrnite na:

Lokalna pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič, Vila Bianca Velenje, +386 (0)5 91 58 672,info@zofijamazejkukovic.net

Umetnost v lesu

Slovenijo je med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 prizadela naravna nesreča žledolom. Načrt sanacije zajema kar 51 % površine gozdov Slovenije in vključuje površine, kjer so potrebni sanitarna sečnja in ukrepi za obnovo in revitalizacijo poškodovanih gozdov. Po oceni Zavoda za gozdove Slovenije s 4. aprila 2014 količina lesne mase, ki jo je treba posekati, znaša 9,3 milijona m3, od tega je ena tretjina iglavcev. Največ poškodovane lesne mase, predvidene za posek, je v gozdnogospodarskem območju (GGO) Ljubljana (2,4 mio m3), GGO Postojna (2,1 mio m3), GGO Tolmin (1,8 mio m3) in GGO Kranj (1,0 mio m3). Posek močno poškodovanih iglavcev mora biti čim hitrejši zaradi preprečitve namnožitve podlubnikov in posledičnega povečanja škodljivih posledic naravne ujme, posek listavcev pa lahko poteka dalj časa.

Žledolom je hudo prizadel tudi območje Belih Vod. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič se je zato skupaj z ekipo Požen’ Evropo odločila, da organiziramo enodnevno kolonijo pod imenom Umetnost v lesu, v kateri smo padli les navdahnili z novim življenjem. Na poslankini domačiji smo se zbrali pisana druščina umetnikov, kiparjev iz lesa, lesarjev, rezbarjev in drugih ljubiteljev naravnih materialov. Ustvarjali smo iz podrtega lesa hrasta, breze in bukve. V duhu pobude Požen’ Evropo smo hkrati iskali možnosti, s katerimi bi mlade pritegnili k spoznavanju priložnosti, ki nam jih daje narava in stara znanja naših prednikov. Z obdelavo lesa mu dodamo nekajkratno vrednost. Nekateri naši natečajniki to že počnejo ? ukvarjajo se s sodarstvom, z izdelovanjem didaktičnih igrač za otroke iz odpadnega lesa, izdelujejo in obnavljajo staro leseno pohištvo, izdelujejo koše, umetnine, posode iz lesa?

Pod spretnimi rokami lokalnih umetnikov in rezbarjev so ta dan nastale prekrasne lesene umetnine in žalostno podrtim drevesom dale novo podobo. Izdelke bomo prodali na dobrodelni dražbi.

Dan je minil v znamenju spoštovanja narave in vsega, kar so počeli naši pradedje. Tako je ekipa Požen’ Evropo, ne ravno vešča rezbarskih spretnosti, namesto ustvarjanja iz lesa sadila sladke borovnice. Z evropsko poslanko Zofijo Mazej Kukovič smo na ta aprilski dan izpostavili pomen vsega, kar nam zemlja in narava lahko ponudita.

***

Za več informacij se obrnite na:

Lokalna pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič, Vila Bianca Velenje, +386 (0)5 91 58 672,info@zofijamazejkukovic.net

Medgeneracijsko sodelovanje na Dan zemlje

Ob mednarodnem dnevu Zemlje je ekipa Požen’ Evropo v Centru starejših Zimzelen v Topolšici skupaj s stanovalci posadila jagode, šipek, robide, ajdo, fižol in česen – štiri kmetijske kulture, katerih pridelavo in uporabo spodbujamo tudi v našem natečaju Hrana za zdravje in delovna mesta. Še vreme se nas je usmililo, da smo se lahko v dopoldanskem soncu pridno zagnali v delo.
Pridružilo se nam je precej stanovalcev, nekateri kot opazovalci, drugi kot vrtnarji. Z nami so delili svoje spomine o tem, kako so včasih doma sadili sladke jagode, mi pa vedno z veseljem prisluhnemo njihovim zgodbam in nasvetom. Danes smo skupaj z njimi v prelepem okolju Centra starejših Zimzelen v Topolšici dokazali, da lahko skupaj posadimo marsikaj. Tudi za prihodnost imajo še veliko načrtov.

Letošnji mednarodni dan Zemlje je namenjen urbanim vrtovom, zato tudi vas pozivamo, da namenite košček svojega življenja zemlji. Četudi nekaj posadite zgolj na svojem balkonu ali zgolj na majhnem koščku zemlje, bo vseeno dovolj, da ohranite zavedanje, da je vsak sad, ki ga pridelaš, vreden in da vsak sad, ki veš, kako si ga vzgojil, naredi več za vaše zdravje, kot marsikaj drugega.

Zdaj pa hitro na delo, pomlad je še mlada!

 

Zagotavljanje visoke ravni zdravja ljudi, živali in celotne prehranske verige

 

Varnost prehrane je imela vedno osrednjo vlogo v Skupnosti. Zagotavljanje visoke ravni zdravja ljudi, živali in rastlin vzdolž celotne prehranske verige je eden izmed ciljev Pogodbe o Evropski uniji, ki je tekom let privedel do sprejema približno 70 zakonodajnih aktov. Vse to je omogočilo, da je evropska živilska industrija dosegla visoko raven varnosti in kakovosti, ki sta priznani na mednarodni ravni. Po pomembnosti je agroživilska industrija v EU na drugem mestu, takoj za kmetijsko panogo. Skupna letna proizvodnja celotne živilske verige dosega kar 750 milijard EUR ter zaposluje 48 milijonov oseb.

Povprečna družina v porabi približno 15 % svojih mesečnih dohodkov za hrano, kar je za polovico manj kot pred 50 leti.  V okviru prehranske verige je uradni nadzor bistven element za zagotavljanje visoke ravni varstva zdravja in pravilnega izvajanja kompleksne zakonodaje vzdolž celotne agroživilske verige. Le z nadzorom se ustvarja in s časoma pridobi zaupanje potrošnikov. Kar 500 milijonov potrošnikov se zanaša na zanesljivo oskrbo z zdravo, hranljivo hrano po dostopni ceni. Pravni okvir, ki ga je EU razvila do sedaj, se je v splošnem izkazal kot učinkovit pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, še posebej ko govorimo o živilih in krmi. Proizvodi iz EU so prav zaradi nadzora, ki se izvaja nad njimi, med najvarnejšimi na svetu. Vendar pa sodobni globalni trg, še zlasti vse daljša in kompleksnejša agroživilska veriga, EU izpostavlja novim tveganjem in zahteva nenehne izboljšave nadzora nad agroživilsko verigo. Prav zato Unija skrbi za sprejemanje nove zakonodaje in pa za posodabljanje obstoječe. Evropski parlament je v aprilu na plenarnem zasedanju glasoval o predlogu uredbe za zagotavljanje visoke ravni zdravja ljudi, živali in celotne prehranske verige.

 

 

**

?Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi ter pravil o zdravstvenem varstvu živali, dobrobiti živali, zdravstvenem varstvu rastlin, rastlinskem razmnoževalnem materialu in fitofarmacevtskih sredstvih? dosegljiv na:

 

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A7-2014-0162+0+DOC+XML+V0//SL

 

Evropska gastronomska dediščina

Razvoj zadnjih let je pokazal, da je prehrana v sodobni družbi izrednega pomena. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič v svojih govorih večkrat poudarja pomen zdrave izbire, ko gre za prehranjevalne navade: ?V svetu globalizirane trgovine s hrano se premalo zavedamo kakšen negativen vpliv ima neprimeren in nepremišljen izbor prehrambnih izdelkov. Negativen vpliv ima tako na zdravje posameznikov, kakor tudi na kmetijstvo, turizem in predelovalno industrijo.? Neustrezno prehranjevanje je glavni vzrok debelosti, anoreksije, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, želodčnih težav itd. Presenetljivo je dejstvo, da je prehrana v razvitih državah zaradi pomanjkljive kulture ali izobraženosti postala temeljni vzrok bolezni in patoloških stanj. Vse to se odseva v izjemno visokih stroških v javni in zasebni zdravstveni oskrbi. Nagli porast kroničnih obolenj je med drugim tudi rezultat nezdravega prehranjevanja Evropejk in Evropejcev. Seveda ne gre samo za slabo prehrano. Na porast bolezni močno vpliva tudi način življenja in stres. Prehrana pa je, ko govorimo o zdravju nedvomno bistven element.

V Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski gastronomski dediščini: kulturni in izobraževalni vidiki, ki je bila sprejeta marca 2014 je navedena pomembnost vključitve učenja o zdravju, zdravi prehrani in hranljivosti. Navedena je tudi pomembnost vključitve delavnic za razvoj okusa ter znanja na področju hrane in gastronomije v izobraževalne sisteme. Vključevanje zavesti o zdravem prehranjevanju bi državam članicam na dolgi rok prihranilo visoke stroške za zdravljenje bolezni in patologij, izvirajočih iz neustrezne prehrane. Zdravo prehranjevaje bi moralo biti vključeno v izobraževanje od vrtca do univerze. Izobraževanje pa ne sme biti zgolj teoretično, saj vsa senzorična področja zahtevajo izkušnje in prakso. Zato morajo naši šolarji poleg pridobivanja potrebnih teoretičnih znanj obvezno izkušati, vaditi in vzgajati okus, tip in voh, da bodo lahko čutno uživali v hrani, ki bo hkrati tudi zdrava. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič s tem namenom poudarja: ?Z vključitvijo pomena hrane v izobraževanje od vrtca do univerze lahko enostavno dosežemo izboljšanje zdravja naših državljanov. Poleg tega bomo z večjim poudarkom na lokalnih izdelkih v učnih programih gastronomskih šol naredili pomemben korak v boju proti več milijardam evrov hrane, ki zgnije med transportom v Evropo.?

 

Glavni cilj izobraževanja o prehrani in prehranski kulturi v 21. stoletju mora dokazati in prepričati vse ljudi, mlade in starejše, da se je povsem mogoče in nujno prehranjevati zdravo in ob tem tudi uživati. Gastronomija in kuhanje postajata tudi vse pomembnejši obliki umetniškega in kulturnega izražanja. Prehrana in kakovostno kuhanje sodita med temeljne podporne stebre družinskih in družbenih odnosov. Prav tako pa je zadovoljstvo pri jedi nepogrešljivo s senzoričnega pa tudi psihološkega vidika, saj gre za bistveni element psihične in čustvene stabilnosti. Gastronomija pa postaja tudi bistven element turizma in seveda ohranjanja kulturne dediščine držav članic. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič meni, da je Resolucija izrednega pomena, saj ?gre za ohranjanje tisočletja stare različne gastronomske tradicije, katere obogatijo tako evropsko, kakor tudi nacionalne kulturne dediščine. Istočasno pa ta raznolikost predstavlja tudi spodbudo za pridelovanje hrane. Metaforična povezava motike z računalnikom, odpira brezposelnim in še posebej mladim vrata k zaposlitvi in s tem tudi manjšo odvisnostjo držav članic od uvožene in nekvalitetne hrane.?

V Resoluciji je na podlagi zgoraj navedenih vzrokov zapisano, da je bistvenega pomena, da EU razvije politiko izobraževanja na področju prehrane in gastronomije. Nepogrešljivo je, da se v družbah 21. stoletja znanja o prehrani in hranljivosti ter vzgoja okusa, vključijo v izobraževalne sisteme vseh evropskih držav kot bistven in obvezen element.

S tem namenom tudi ekipa Požen’ Evropo in evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič spodbujata učenje o zdravih prehranjevalnih navadah. Natečaj ?Hrana za zdravje in delovna mesta? je zagotovo primer dobre prakse, saj preko natečaja ustvarjamo mrežo podobno mislečih ljudi, ki jih druži ljubezen do zemlje, zdravja in iskanja priložnosti, ki jih zemlja ponuja. Dosegli smo, da so ljudje ponovno posejali pozabljene kulture, ki so včasih krasile slovensko podeželje in so lahko del tudi urbanih vrtov. Kulture, ki so z vidika zdravja zares pomembne. To kar so delali že naši predniki nam ponovno daje občutek brezčasnosti.

 **

Resolucija Evropskega parlamenta o evropski gastronomski dediščini: kulturni in izobraževalni vidiki. Dostopna: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P7-TA-2014-0211+0+DOC+XML+V0//SL&language=SL

WordPress theme: Kippis 1.15