Že prvi obiski nas presenečajo in dajejo energijo

Utrinki iz terena prvič

Ta teden je bil super teden. Spet smo na terenu. Spoznavamo nove natečajnike, nove kraje, nove uporabne rastline in nove ideje! Izmenjujemo energije in izkušnje! Imamo podobne želje in cilje! Postajamo prijatelji!

Na naš drugi natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta se vas je prijavilo 171 ljubiteljev zemlje. 22 ustanov – zavodov, šol, vrtcev in fakultet; 40 nosilcev podjetniških idej; 22 kmetov in 87 vrtičkarjev. Ponovno smo povezali ljudi iz celotne Slovenije.

Vseh vas ne bomo mogli obiskati, se bomo pa trudili, da vas obiščemo čim več. Spoznavali bomo predvsem vse, ki ste se nam pridružili letos in ste nosilci podjetniških idej s področja načrtovanja, pridelovanja, predelovanja in trženja zdrave prehrane.

Trgovino Domače dobrote smo obiskali v centru Velenja. Gordana nas je prijazno sprejela in nam predstavila svoje delo in načrte. Sama živi v mestu. Zakaj se je odločila za odprtje trgovine z domačimi izdelki? ?V Velenju deluje kmečka tržnica, kjer lahko doma pridelano hrano kupiš le ob sobotah dopoldne. Ker pa precej ljudi kupuje čez teden in ima ob vikendih drugačne načrte, sem tu videla svojo tržno nišo. S svojo trgovino želim potrošniku ponuditi kvalitetno doma pridelano hrano. Sodelujem s 56 dobavitelji, ponujamo pa konvencionalno in ekološko pridelano hrano.? Ekipa se je sprehodila med policami trgovine in bila posebej presenečena nad raznolikostjo ponudbe. Poleg različnih vrst marmelad, moke, testenin, začimb, čajev, sokov, meda in medenih izdelkov, keksov, vina, likerjev, kozmetike ponujajo tudi sveže ekološko pridelano meso, jajce, sir, jogurte, svežo zelenjavo in sadje ter domač kruh. Velika je tudi ponudba domače brezglutenske hrane. Ker pa smo verjetno še kaj pozabili, se kar sami prepričajte o ponudbi trgovine Domače dobrote in nam sporočite, če se vam zdi ideja naše natečajnice Gordane tista, ki si zasluži nagrado!

 

Ekipa se je nato odpravila v prelep biser Slovenije, Zgornjo Savinjsko dolino. V Ljubnem smo na Placu poiskali malo Krištofovo zakladnico. Natečajnica Barbara šele začenja uresničevati svoje ideje o popestritvi ponudbe v flosarskem kraju ob Savinji. V turizmu je oblikovanje in pripovedovanje zgodb (zgodbarjenje) učinkovito orodje v pomoč razvoju in trženju turističnih destinacij, produktov, znamenitosti in ponudnikov. Slovenija je sicer bogata z zgodbami v turizmu, ki imajo tudi turistični trženjski potencial, vendar še niso dovolj vpete v turistične produkte, oziroma imamo turistične produkte brez zgodb. Barbara se tega zaveda. Turisti se vse prevečkrat peljejo mimo proti Logarski dolini in ne vedo, da ima tudi Ljubno zanimive zgodbe. Eno od teh je Barbara pretopila v čokolado. Krištof je zanimiv lik iz 17. stoletja. Bil je zelo visok človek, zato v pripovedkah velja za velikana. Na Kumprejevi domačiji je še ohranjeno njegovo izredno veliko orodje. In tako je na Krištofovi čokoladi vtisnjena velika sekira. Poleg čokolade je Barbara izredno ponosna še na izdelke iz drena. ?Ni zaman pregovor Zdrav kot dren, dren si včasih našel na vsaki domačiji!? pravi. Dren uporablja v domačem mazilu in kozmetiki, dodala pa ga je tudi čokoladi. Prostor je odstopila še drugim ponudnikom domačih izdelkov in verjamemo, da bo Krištofova zakladnica imela iz dneva v dan več obiskovalcev. Sicer pa mlada podjetnica optimistično gleda v prihodnost in je prepričana: ?Če bi vsi videli, kot vidim jaz, bi bili že tri stopnice naprej!?

Center Rinka, zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega pa se je na naš natečaj prijavil z lepo obnovljenim tradicionalnim ?farovškim vrtom?. Solčava je naselje v globoki in ozki dolini reke Savinje na 644 m nadmorske višine, obdana z mogočno Raduho. Zavod ima v najemu prazno župnišče, vrt in hlev. Vrt so v lanskem letu s pomočjo strokovnjakov obnovili v tradicionalnem slogu. Domačini so včasih na vrtove sadili planinske rože in jih uporabljali kot zdravilna zelišča. Odločili so se, da se posvetijo permakulturnemu načinu obdelave in na vrtu prirejajo tudi različne izobraževalne delavnice. V teh dneh vreme ni bilo prav nič majsko, sneg je bil zelo blizu doline, zato tudi vrt še ni v bujnem rastju. V župnišču bodo uredili tudi nekakšen ?prirodoslovni del centra?, urejajo geološko zbirko, zbirko fosilov in edinstveno zbirko metuljev. Sicer pa v centru Rinka želijo s predstavitvami in prodajo spodbujati uporabo kvalitetnih živilskih izdelkov s solčavskih kmetij, izdelkov iz solčavskega gorskega lesa, izdelkov iz volne avtohtonih ovc jezersko?solčavske pasme in izdelkov iz avtohtonega kamna ? Solčavskega marmorja.

V tem tednu smo obiskali tudi natečajnico Mojco iz Letuša. Ves svoj prosti čas vlaga v urejanje stare domačije v Letušu. Ob delu študira še hortikulturo, kjer pravi, da je srečala ljudi s podobnimi vizijami, iz katerih črpa energijo. Idej ne zmanjka. Vsake se loti najprej študijsko ? hitro ugotovi, koliko je ideja originalna in kakšno je stanje na trgu. Po svetu hodi z odprtimi očmi, veliko poskuša, spoznava in se uči. Košček strmine ob gozdnem robu je z velikim trudom spremenila v nasad brusnic. Lani dve terasi, letos pa nadaljuje. Podtaknjenci, ki jih je naredila sama, izgledajo lepi in zdravi, zato upamo, da ji bo uspelo. Med brusnicami bo sadila timijan, razmišlja pa tudi o drenu, orehih, žafranu in skoraj izumrlem breku. Ste sploh že slišali za brek? Brek (Sorbus torminalis) je eno najredkejših dreves, ne le na našem ozemlju, ampak povsod tam, kjer to edinstveno drevo raste kot avtohtona vrsta.
Les breka je najdragocenejši in najlepši, je najredkejši in najdražji evropski les. Ko se stara, se začne pojavljati njegova značilna črnkasta barva. Izjemno elegantna kombinacija zlato-rdeče barve. Les po sušenju ohrani volumen, obenem pa je gladek in idealen za brušenje. Kombinacija teh lastnosti omogoča obdelavo, ki zagotavlja oblike in proizvodne lastnosti, ki so v zadnjih letih visoko cenjenje. Slišite ga lahko, ko prisluhnete žametnim zvokom najboljših klavirjev, ki imajo tipke iz breka, ali slovitim škotskim dudam, ki so jih v preteklosti rezbarili iz tega lesa. Filigranska natančnost rokodelcev, ki jim je iz lesa uspelo izvabiti sijajne in zapletene oblike, je cenjena po vsem svetu. Mojca, želimo vse dobro pri uresničevanju idej!

 

***

Za več informacij se obrnite na:

Špela Menih Novak, pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič, Vila Bianca Velenje, +386 (0)5 91 58 672,info@zofijamazejkukovic.net

WordPress theme: Kippis 1.15