15. kongres SDM na Ptuju

V soboto, 2. marca 2013, se je poslanka Zofija Mazej Kukovič udeležila 15. kongresa Slovenske demokratske mladine. Na kongresu je SDM izvolila novo vodstvo za naslednji dve leti in se ozrla na delo in dosežke preteklega mandata. Mladi so sprejeli tudi dve resoluciji, in sicer ?Mladi, prestavimo v peto!? ter ?Resolucija o javnem zavodu RTV?.

Veliko govora je bilo o položaju današnje mladine. Prisotni so bili enotni, da se je mlada generacija danes znašla v nezavidljivem položaju, saj nimajo skupnega cilja, proti kateremu bi stremeli, niti vrednot, po katerih bi se ravnali. Zaradi krize vrednot je participacija mladih v politiki in družbi vedno manjša, njihova želja po aktivnemu sooblikovanju pa izginja. Poslanka Mazej Kukovičeva je na to dejala: “Ne bodite tiho. Bodite tisti, ki govorite in soustvarjate. Samo tako bomo resnično kaj dosegli.”

Kriza vrednot in naraščajoča pasivnost mladih je med drugim posledica pomanjkanja delovnih mest in jasne prihodnosti. Mazej Kukovičeva rešitev vidi v podjetništvu, dobre podjetniške ideje pa, kot pravi, ležijo vsepovsod. Potrebujemo le voljo, kreativnost in vztrajnost. “Uspeh nikoli ne pride čez noč. Tudi Edisonu je, preden je svetu končno predstavil žarnico, velikokrat spodletelo.” Svoj nagovor mladim je zaključila je s citatom Steva Jobsa: “Stay hungry, stay foolish.”

***

Za dodatne informacije se obrnite na: Živa Vovk, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič, t: +386 (0)591 58 672, vovkziva@gmail.com

Pojavljanje konjskega mesa v uradno govejih izdelkih

Škandal v zvezi s konjskim mesom, najdenim v uradno govejih izdelkih, še vedno močno odmeva v Evropskem parlamentu. Evropski poslanci na Odboru za javno zdravje in varnost hrane, katerega članica je tudi Zofija Mazej Kukovič, včeraj z evropskim komisarjem za zdravje Toniom Borgom razpravljali o odzivu EU. Večina poslancev je menila, da gre bolj za problem označevanja in sledljivosti, kot pa varnosti preskrbe s hrano, čeprav so nekateri izrazili zaskrbljenost, da bi se konjem dajalo proti bolečinska zdravila kot je fenilbutazon, ki so škodljiva za ljudi.

Komisar Borg je ob tem vnovič poudaril, da gre pri aferi s konjskim mesom le za goljufijo pri označevanju mesnih izdelkov, ker je pač konjsko meso cenejše od govejega, ter s tem za zavajanje potrošnikov, ne pa za vprašanje ogroženosti zdravja. Je pa poudaril, da ni problem v pomanjkljivi evropski zakonodaji in da obvezno označevanje države izvora mesa v sestavljenih izdelkih ne bi preprečilo goljufije s konjskim mesom. ?Na svetu nima nihče tako razvite zakonodaje glede sledljivosti izdelkov, kot je v EU, saj smo hitro ugotovili kdo je odgovoren. To sicer ne pomeni, da lahko sedimo križem rok, vendar je bila prevara ugotovljena, mesu je bilo mogoče slediti do izvora in ga umakniti. Sistem torej deluje?, je še dodal. Goljufije bodo po komisarjevem mnenju vedno obstajale, ni važno kašne ukrepe uvedemo, lahko pa z odvračilnimi in ustreznimi kaznimi zmanjšamo njihovo množičnost. Kazen pa naj bo po njegovem vsaj enaka dobičku, ki bi ga proizvajalec imel zaradi lažnega označevanja.

Komisija je sicer že predlagala načrt za poostren nadzor, vključno z DNK testi mesa, ki so ga v večini držav članich že začeli izvajat. Trajal bo vsaj en mesec z možnostjo podajlšanja, Komisija pa bo krila 50% stroškov. Cilj teh ukrepov je povrniti zaupanje ljudi v prehrambeno industrijo in preprečiti nove morebitne primere napačnega označevanja živil.

Pisarna Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

Vprašanje in pisni odgovor Evropske komisije glede brezposelnosti mladih

Vprašanje Zofije Mazej Kukovič za pisni odgovor
za Komisijo
Člen 117 poslovnika

Zadeva: Informacije o ukrepih za spoprijem z brezposelnostjo mladih

Komisija je na neuradnem vrhu Evropskega sveta 30. januarja 2012 ustanovila osem skupin za ukrepanje, ki so bile napotene v osem držav članic EU z najvišjimi stopnjami brezposelnosti mladih (Italija, Španija, Grčija, Slovaška, Litva, Portugalska, Latvija in Irska), ter hkrati napovedala, da se bo 82 milijard evrov še nedodeljenih sredstev iz evropskih skladov namenilo pobudam v zvezi z brezposelnostjo mladih. Predsednik Barroso je 23. maja 2012 predstavil prve rezultate dela skupin za ukrepanje. Približno 7,3 milijarde evrov navedenih sredstev EU je bilo usmerjenih prek te pobude, da bi bila hitreje dodeljena ali prerazporejena v korist najmanj 460.000 mladih in 56.000 malih in srednjih podjetij.

Ali lahko Komisija pove:

  • ali je na voljo posodobljen pregled dela skupin za ukrepanje in posvetovanj z drugimi sedmimi državami, v katerih so stopnje brezposelnosti nad povprečjem EU (Bolgarija, Ciper, Francija, Madžarska, Poljska, Romunija in Švedska);
  • ali so na voljo natančnejše in novejše informacije o financiranih projektih in projektih v postopku odobritve, vključno s tistimi, ki bi lahko zadevali morebitne spremembe operativnih programov;
  • ali je bila opravljena analiza zgledov dobre prakse in izdelana strategija dolgoročnega ukrepanja za zaposlenost mladih;
  • ali je bilo opravljeno posvetovanje s kakšno mladinsko organizacijo, kot je bilo zahtevano v sporočilu Komisije, v katerem je bila predlagana pobuda ?Priložnosti za mlade?, in v resoluciji Parlamenta z dne 24. maja 2012 o priložnostih za mlade, in če je bilo, kdaj natančno, saj ne kaže, da bi bili doslej sprejeti kaki tovrstni ukrepi;
  • na katere ukrepe se je nanašal predsednik Barroso v govoru o poročilu o stanju v Uniji, ko je med drugim omenil uvedbo ukrepov ?svežnja za mlade? za uvedbo jamstva za mlade in okvira za kakovost poklicnega usposabljanja, ter kdaj jih bomo lahko videli;
  • ali so na voljo rezultati posvetovanj o okviru kakovosti za spodbujanje poklicnega usposabljanja;
  • kako napreduje pobuda ?Priložnosti za mlade? in kateri ukrepi so bili sprejeti?
Zofija Mazej Kukovič, MEP

Odgovor gospoda Andorja v imenu Komisije (27.2.2013)

Sveženj o zaposlovanju mladih , ki ga je napovedal predsednik Barroso, je bil sprejet 5. decembra 2012. Komisija je v tem svežnju predstavila svojo analizo, strategijo in najnovejše informacije o izvajanju pobude o priložnostih za mlade , ukrepe na ravni EU in 28 dosjejev za posamezne države z informacijami o sprostitvi ali spremenjenem načrtovanju porabe sredstev EU, zlasti za osem držav, določenih februarja 2012.

Doslej je bilo s to pobudo približno 16 milijard EUR sredstev EU namenjenih za pospešeno izvajanje ali prerazporeditev, od česar naj bi imelo korist najmanj 780 000 mladih in 55 000 MSP . Ti podatki se nanašajo na ponovno načrtovanje, ki je že bilo izvedeno, nedavno pa je bilo vloženo manjše število dodatnih zahtevkov za ponovno načrtovanje, zlasti Španije in Italije, ki še čakajo na odločitev Komisije.

Komisija se je posvetovala z zainteresiranimi stranmi, tudi z Evropskim mladinskim forumom. Posvetovanje na nacionalni ravni je bilo prepuščeno državam članicam. V letih 2010?2011 so potekala obsežna posvetovanja z mladimi o zaposlovanju mladih v okviru strukturiranega dialoga med mladimi in oblikovalci politike, rezultate teh posvetovanj pa je Komisija upoštevala pri svojem delu na tem področju .

Parlament je razpravljal o jamstvu za mlade in ga podprl z januarja sprejeto resolucijo. Pogajanja o jamstvu za mlade v Svetu so se začela, da bi se februarja 2013 sprejelo priporočilo.

Komisija trenutno na podlagi člena 154 PDEU zbira stališča socialnih partnerjev o okviru za kakovost pripravništev. Odgovori na odprto posvetovanje iz aprila 2012 so na voljo na spletišču GD za zaposlovanje .

Obisk turške veleposlanice Njene Ekscelence Serre Kaleli

V petek, 1. 3. 2013, je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič na vljudnostnem obisku v Velenju gostila turško veleposlanico v Sloveniji Njeno Ekscelenco Serro Kaleli.

Obisk je potekal ob sproščenem pogovoru, v katerem je turška veleposlanica izrazila zanimanje za dogajanje v Sloveniji, ne samo politično in gospodarsko, temveč tudi kulturno in družbeno. Navdušena je nad prijaznostjo in toplino ljudi v državi, v kateri je funkcijo kot veleposlanica nastopila avgusta lani.

V ospredju pogovora je bila tudi politična situacija in o gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Turčijo. Med Turčijo in Slovenijo je zaznan upad uvoza in izvoza. Turčija ima visoko gospodarsko rast, kar je pomemben vzvod za močnejše sodelovanje. Pri 77 milijonih prebivalcev v Turčiji zajema proizvodnja hrane 25% bruto družbenega proizvoda. Mazej Kukovičeva in Kalelijeva sta se strinjali, da je varnost hrane izjemnega pomena za vse nas in da moramo biti do tega vprašanja pozorni tudi na politični ravni. Turčija je med drugim izjemno razvila izjemno letalski promet in storitve na ostalih področjih.

Odprli sta vprašanja zunanjih  investicij in večjega sodelovanja gospodarskih družb predvsem na področju naprednih tehnologij. Kot pomembno priložnost je poslanka omenila razvojni potencial in znanja na področju podzemeljskih del, ne samo za rudnike, ampak tudi za podzemno infrastrukturo. Tu je razvojni potencial, ki izhaja iz Premogovnika Velenje gotovo izjemen. Velika priložnost je tudi na področju obnovljivih virov energije, kot so sončne elektrarne. Razvoj okolju prijazne in učinkovite uporabe energije je viden tudi v proizvodih Gorenja, kar je potencial za močnejšo povezanost.

V mesecu, ki ga zaznamujeta tudi praznik žena in materinski dan, sta spregovorili tudi o položaju žensk v Turčiji. Veleposlanica je izrazila prepričanje, da imajo ženske v Turčiji večji vpliv, kot ga mi razumemo.

Ekonomska kriza ni ključno vprašanje, ampak je izziv v tem, da vsi skupaj verjamemo v priložnosti, ki jih Slovenija ima. Slovenija mora biti povezana s svetom.

Lokalna pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič

 

***

Za dodatne informacije se obrnite na:

Živa Vovk, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič, +386 (0)591 58 672, vovkziva@gmail.com

Šaleški študentski oktet iz Velenja na obisku v Bruslju

V torek, 26.2.2013, je v Evropskem parlamentu odzvanjala slovenska pesem iz ust mladih Velenjčanov. Na obisk k evropski poslanki Zofiji Mazej Kukovič so prišli člani Šaleškega študentskega okteta.

Uvodoma jim je delovanje Evropske unije predstavil Jan Skok, ki trenutno opravlja vlogo stažista v kabinetu poslanke, drugače tudi sam član Šaleškega študentskega okteta. Fantje so z zanimanjem prisluhnili predavanju o izbranih temah. Koliko so si od slišanega zapomnili, pa smo v nadaljevanju preverili s kvizom ?Lepo je biti evropski državljan?. Sledil je nagovor poslanke, v katerem je  predstavila svoje delo v evropskem parlamentu, predvsem se je osredotočila na teme zdravja, hrane, varovanja okolja in energetike,  saj so to področja, na katerih deluje.

Govorila je tudi o težavah, s katerimi se trenutno srečujejo mladi in jim predstavila primer Španije, kjer se vse več mladih odloča za selitev na deželo, kjer se odločijo za obdelovanje zemlje. Poudarila je, da je delo kmeta v Evropi veliko bolj cenjeno kot v Sloveniji in da bi v tem sektorju lahko našli veliko potencialnih delovnih mest.

Oktet je pripravil krajši nastop, katerega so se udeležili tudi mnogi drugi Slovenci na delu v parlamentu in vse so navdušili. Pregovor pravi “kdor poje, slabo ne misli”, za tiste na delu v tujini pa pesmi v maternem jeziku pomenijo še več .

 Poleg vokalnega petja je navzoče z vložki “stand up” komedije navduševal tudi Uroš Kuzman, ki se je v svojem programu dotaknil razlik med evropskimi narodi, Erasmus izmenjav in drugih z Evropo povezanih tem, ki so bile poslušalcem zelo všeč.

Pisarna Zofija Mazej Kukovič – Bruselj

Mestni parlament mladih

Želiš postati poslanec?

Program Mestni parlament mladih je popolnoma nov program razvit posebej za potrebe Evropske prestolnice mladih in predstavlja simulacijo Evropskega parlamenta. Namen programa je spodbujati participacijo mladih v demokratičnih sistemih odločanja, pri čemer se bo čim več odločitev in aktivnosti prepustilo prav mladim. Mlade želimo seznaniti z delovanjem Evropskega parlamenta, jim dati možnost artikuliranja problemov in predlaganja ukrepov za rešitev le-teh. Parlament bo deloval po odborih, kjer se bodo obravnavale različne teme (četrtni razvoj, izmenjava dobrih praks, zaposlovanje in neposredna demokracija).

Vabimo vse mlade med 19. in 29. letom starosti, da se prijavijo in postanejo eden izmed 100-ih mladih poslancev, ki bodo razpravljali o aktualnih lokalnih tematikah, izpostavljali probleme in poskušali najti rešitve zanje. Mladi poslanci se bodo tekom dela srečali z evropskimi poslanci in drugimi znanimi osebnostmi; poskrbljeno bo pa tudi za družabne dogodke, kjer se bodo mladi lahko bolje spoznali (bowling ipd.). Simulacija se bo izvajala v drugi polovici leta 2013 in bo vključevala do 15 zasedanj.

Vsi zainteresirani mladi naj izpolnijo prijavnico na spletni strani http://www.zavodpip.si/mladina/82 in jo skupaj s krajšim motivacijskim pismom pošljejo na elektronski naslov miran.vrbanic@zavodpip.si do 30. aprila 2013.

Facebook stran: https://www.facebook.com/MestniParlamentMladih.

Več o Evropski prestolnici mladih: http://www.mb2013.si/.

Ekipa Požen’ Evropo obišče 700 let star mlin

Ekipa Požen` Evropo je danes obiskala 700 let star Soržev mlin v Novi Cerkvi v občini Vojnik, kjer gospodar Oton Samec med drugim melje tudi ajdo. Mlin je v njihovi družini že četrto generacijo, od leta 1865, še vedno pa melje tako kot včasih, torej izključno na vodni pogon. Objavljamo krajši izsek zanimivega pogovora.

Sami gojite ajdo?

?Da, ajdo gojim sam, pri tem pa se redno povezujem še z nekaterimi kmeti, s katerimi si izmenjujemo semena z namenom ohranjanja avtohtonih slovenskih sort ajde.?

Katere pa so avtohtone slovenske sorte ajde?

?Avtohtoni slovenski sorti sta Siva, ki izhaja iz Dolenjske, ter Črna, ki izhaja iz Gorenjske. Slednjo sem lani sejal tudi sam. Potem sta tu še Čebelica in Darja.

V čem vidite prednost gojenja avtohtonih sort?

“Gre za ohranjanje naše kmetijske dediščine, so pa avtohtone slovenske sorte na naše okolje tudi bolj prilagojene. Drugače je s kakšnimi tujimi sortami ali križanci, ki so dosti bolj občutljivi, ker niso tako aklimatizirani.?

Se vam zdi, da pridelava ajde po Sloveniji upada?

?Zdi se mi, da se v zadnjem času pridelava ajde počasi veča in torej vrača v naše okolje. Razlog leži v vedno večji ozaveščenosti ljudi in posledično v večjem povpraševanju po ajdovih izdelkih.?

Za kaj vse je ajda uporabna?

?V sami prehrani je uporaba ajde precej široka. Od žgancev, kruha, palačink, štrukljev, kaše. Ne vsebuje glutena, kar pomeni, da je odlična za bolnike s celiakijo, čaj iz ajdovih cvetov in listov pa širi ožilje.  Luščine ajdovih semen so odlične kot polnilo za vzglavnike.?

V trgovinah zasledimo zelo temno (rjavo) ajdovo kašo in pa takšno, ki je čisto zelena. Je to posledica predelave ali različnih vrst ajde?

?To je odvisno od predelave. Pri klasičnem postopku obdelave se zaradi lažjega luščenja zrna toplotno obdelajo in so zato bolj temna. Zelena so obdelana drugače, zato je ajdova kaša, ki je bolj zelene barve, tudi dražja.?

Glede na to, da kmetujete ekološko, kako se spopadate s škodljivci in skrbite za čim boljši pridelek?

?Škodljivci so pač nekaj, kar sem sprejel kot samoumevno. Uporaba kemičnih sredstev ne pride v poštev. Za večji pridelek skrbim z uporabo t.i. zelenih gnojil, kar pomeni, da posejem facelijo, oljno ogrščico ali turško deteljo. Velika masa nekega zelenja namreč prinaša veliko hranljivih snovi za rast ajde in seveda drugih poljščin. Ajda ima tudi zelo široke liste, ki zavirajo rast plevela ter zadržujejo vlago v zemlji. Na teh svojih ?flikcah?, vsega skupaj imam namreč le za okoli en hektar, pač poskušam kmetovati tako, kot so kmetovali včasih.

****

Ekipa Požen’ Evropo

Podpora Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) v Ljubljani

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je kot poročevalka za mnenje “Sedanji izzivi in priložnosti za energijo iz obnovljivih virov na notranjem evropskem energetskem trgu” v svojem govoru izpostavila izzive in priložnosti, ki jih ponujajo obnovljivi viri energije znotraj evropskega notranjega trga.

 

Mnenje je bilo danes z večino potrjeno na glasovanju v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane.Za je glasovalo 64 od 66 poslancev. Končno glasovanje o sprejetju pa bo sledilo marca na plenarnem zasedanju v Strasbourgu.

 

Mazej Kukovičeva Komisijo poziva k predlogu razumnih zavezujočih ciljev do leta 2030, ki bi upoštevali deleže energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, energetsko učinkovitost, čiste tehnologije konvencionalnih virov in shranjevanje CO2. Med drugim posebno poudarja razvoj prenosnih sistemov in daljnovodov, ki so nujni za povečano vključitev obnovljivih virov energije. Zaradi nestabilnosti obnovljivih virov je potrebno hkrati graditi konvencionalne vire energije.

 

“Med drugim je izrednega in ključnega pomena tudi to, da se Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), s sedežem v Ljubljani, zagotovi sredstva za izvajanje njenih dolžnosti in doseganje ciljev Uredbe o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga, le tako bo mogoče delovanje notranjega energetskega trga EU. Posledično bo to pripomoglo k zanesljivi oskrbi z energijo in k ceni energije, ki bo ugodna za potrošnike,” pojasnjuje Mazej Kukovičeva.

 

Obnovljivih virov energije se ne razvija posebej, ampak kot del celovitega energetskega sistema. Za vzpostavitev evropske podporne sheme je potrebno prehodno obdobje. Pomembno je, da Komisija upošteva vplive gospodarske krize in nižje bonitetne ocene držav na omejitve in tveganost vlaganja v obnovljive vire energije. V ta namen je v programu “Obzorje 2020? potrebno zagotoviti finančna sredstva za razvoj tehnologij za shranjevanje energije in CO2“, zaključuje Mazej Kukovičeva.

***

Za dodatne informacije se obrnite na:

Mateja Mohorič, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41775096 , mateja.mohoric@ep.europa.eu

Sevilla: Inštitut za perspektivne tehnološke specializacije

V Sevilli je bil naš cilj pridobiti informacije o delovanju inštituta za raziskave – Institut za perspektivne tehnološke specializacije. To je en izmed sedmih inštitutov, ki jih je ustanovila Evropska komisija da bi imeli globalne raziskave in primejave o perspektivah v EU. Drugih šest inštitutov ima sedeže v Italiji, Belgiji in Nemčiji.

V principu vsi delujejo tako, da izbirajo med strokovnjaki in znanstvenimi inštitucijami po vsej Evropi. Ni razloga, da se ne bi intenzivno vključevali tudi slovenski centri znanja. Nisem sicer uspela dobiti podatka, če je kateri že vključen. Na osnovi raziskav in ocen, ki jih opravi ta inštitut, se tudi obravnavajo vloge za pridobitev sredstev iz Evropskih skladov. Zato so še kako pomemben člen tudi za Slovenijo.

Področja, ki jih ta inštitut zasleduje so zelo pimembna tako za podjetja, kakor za pridelovalce hrane in zdravstvene raziskovalne centre. S pravimi projekti se lahko vključijo v financiranje. Inštituti dajejo ocene Evropski Komisiji, Evropskemu Parlamentu in Svetu EU. Večina njihovih ugotovitev pa je tudi javno dostopna. Njihovi dosedanji rezultati so v veliki meri vezani tudi na varno hrano in na zdravje, predvsem na področju preventive rakavih bolezni.

Navajam nekaj ključnih trendov, ki so predmet raziskav in globalnih primerjav.

Prvo področje je ZNANJE ZA RAST na osnovi PAMETNE SPECIALIZACIJE. V ta namen so že registrirali 106 pametnih tehnoloških platform iz EU, med drugim tudi iz Slovenije.V ta nemen tudi potekajo izobrażevanja v smislu priprave projektov tako za kohezijska, kakor tudi za razvojna sredstva. Evropa lahko tekmuje z ostalimi kontinenti samo ob uporabi najbolj inovativnih znanj in raziskav. Zato se morajo vzpostaviti formalne povezave med centri znanja in podjetji.

Drugo področje je INTELIGENTNA PLATFORMA, v kateri se bo odvijalo področje življenja v digitalni dobi. Uvedba sistema eZdravja bo pomenilo večjo dostopnost, zmanjšanje stroškov in čakalnih dob ter zdravljenje na domu preko telemedicine. Digitalizacija bo predvsem vplivala na vseživljensko učenje, na študij na daljavo in na nove življenske navade. Predvsem pa bo hitrost informacij oblikovala drugačen svet.

Tretje področje je ENERGIJA, TRANSPORT IN VPLIV NA KLIMATSKE SPREMEMBE. Odvisnost od energije postaja vse večja, Španija ima pri energetsko zahtevnih industrijah, kot je kemijska, težave z visokimi stroški energije. Tudi energetska učinkovitost bo na tem področju igrala pomembno vlogo.Dovolilnice za ogljikov dioksid pa so ena ključnih vprašanj danes tudi v Evropskem parlamentu.

Četrto področje je TRAJNOSTNA PROIZVODNJA IN PORABA, kamor spadajo tudi standardi za BAT. To so najboljše dosegljive tehnologije, označevanje produktov z najmanjšim vplivom na okolje ter Ekodesign. Vse to pa bo hkrati povzročalo nižjo konkurenčnost produktov na svetovnem trgu. Zato je nujno iskati ravnotežje med vsemi dejavniki. Tudi potrošniki bomo spreminjali svoj odnos predvsem do nastajanja odpadkov.

Peto področje pa je osredotočeno na PRIDELAVO HRANE IN ZNANOST O ŽIVLJENJU. Neposredna povezanost hrane z zdravjem in jasna opredelitev do gensko spremenjene hrane. Pri tem bodo zanimive tudi integralne raziskave vpliva razvoja ene panoge na vse druge, kar bo tudi pomoč pri stareškem načrtovanju vseh deležnikov.

Zaključek je bil naravnan v smeri organizacije delavnice v Evropskem parlamentu na omenjene teme. Razlog za to je seveda večje razumevanje podlag za novo zakonodajo, ki jo soustvarjamo v Evropskem parlamentu.

Jug Španije se sicer ponaša s čudovitimi baročnimi zgradbami in s prijaznimi ljudmi. Pomembno sporočilo za vse zainteresirane pa je, da je danes potrebno z inovativnimi idejami, povezovanjem in projekti biti pripravljen na prihodnjo finančno perspektivo.

Podrobnejše informacije pa dobite na spletnih staneh: http://s3platform.jrc.ec.europa.eu

Zofija Mazej Kukovič

Odziv na nedeljski intervju z zdravnikom Erikom Brecljem

Velenje, 15. februar 2013

V preteklih dneh sem od mnogih dobila sporočila, da je zdravnik Erik Brecelj v nedeljskem intervjuju med drugimi blatil tudi moje ime. Kot posledico tega intervjuja sem dobila tudi grožnjo o ‘moji smrtni postelji’. Kot nekdanja ministrica za zdravje Republike Slovenije zavračam njegove neresnične trditve, vezane na namigovanja o okoriščenju.

Njegove izjave niso žaljive samo za mene osebno, temveč tudi za vse moje sodelavke in sodelavce, ki so se pod mojim ministrovanjem z vso zavzetostjo trudili za rešitev tega problema. Ravno za bolnike z rakom si prizadevam od ustanovitve Europe Donne leta 1992, predsedovanja Svetu ministrov za zdravje EU in tudi danes, kot evropska poslanka. Bolniki, ki trpijo zaradi te zahrbtne bolezni si res ne zaslužijo še dodatnih duševnih bolečin zaradi laži, ki so jih slišali in ne dodatnega nezaupanja v politiko.

Da smo bančno garancijo dobili, je bil potreben čas celotnega mojega mandata na Ministrstvu za zdravje. Bančno garancijo, ki bi omogočila odpravo napak na Onkološkem inštitutu s strani SCTja in na račun SCTja. V normalnem okolju bi jih vsak investitor oziroma minister moral od izvajalca zahtevati že ob podpisu pogodbe. Zakaj tega nihče od mojih predhodnikov ni storil, ne vem. Zahvaljujoč ekipi na ministrstvu in zunanjim sodelavcem smo z velikimi napori to garancijo pridobili, meni pa se je mandat iztekel.

Vsaj dve leti po zaključku mojega mandata so imeli pristojni ministri priložnost, da vnovčijo garancijo, za kar sem javno pozivala in o tem pisala na moji spletni strani. Tudi poslanec Gril je v parlamentu večkrat opozoril na potrebo za vnovčenje te garancije. S tem denarjem bi morali popraviti napake na instalacijah Onkološkega inštituta.

Moji nekdanji sodelavci in zunanji strokovnjaki, ki so pri tem projektu sodelovali, vedo, koliko pogajanj, časa in znanja je bilo potrebno za pridobitev te garancije. Vedo tudi, koliko truda smo vložili v to, da so bili tekom mojega mandata zaključeni trije veliki projekti: Pediatrična klinika, Nevrološka klinika in Onkološka klinika.

Želim si, da bi imeli vsi pacienti dobre pogoje za zdravljenje in seveda tudi občutek in vero v zdrave odnose v družbi.

Biti etičen in moralen pomeni tudi govoriti resnico. Od zdravnika Erika Breclja za njegove izjave pričakujem vsaj opravičilo.

Zofija Mazej Kukovič, evropska poslanka

WordPress theme: Kippis 1.15