Požen? Evropo / javna tribuna v Bruslju
Ob 20. obletnici enotnega trga
Zofija Mazej Kukovič (SDS/ELS) je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nastopila v razpravi na temo 20. obletnice enotnega trga.
?Po dvajsetih letih skupnega trga smo v Evropi zelo napredovali. Ostaja pa še veliko dela pri odstranjevanju ovir, ki otežujejo življenje državljankam in državljanom?, je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu poudarila Mazej Kukovičeva.
Kljub enotnemu trgu, še vedno ostajajo ovire za podjetja, ki zmanjšujejo evropsko konkurenčnost. Predlog komisije in poročilo prihajata ob pravem času, v času krize, ki zagotovo potrebuje dobre in inovativne rešitve.
O tem kako vsakdanje so ovire, s katerimi se še vedno srečujemo je spregovorila Mazej Kukovičeva: ?Razlike v standardih občutimo na lastni koži. Pri opremi avtomobilov, v Franciji na primer moramo imeti s seboj alko test, drugje rezervne svetilke. Osnovna potreba je tudi priklop na električno vtičnico, za katerega ponekod še vedno potrebujemo pretvornike. Ovira je tudi drago telefoniranje in uporaba informacijskih tehnologij?.
Mnogo je področij, ki pričakujejo skupne standarde. Poročilo jasno kaže, da gre notranji trg v smeri rešitev tovrstnih še odprtih ovir. Poročevalka Regina Bastos je izhajala iz realnega življenja in nato predlagala nove rešitve. S padcem ovir padajo tudi zidovi med vsemi nami.
Zofija Mazej Kukovič je poudarila, da imajo podjetja, še posebej SMEji sedaj večjo možnost povezovanja z raziskovalci v tehnološke platform. Z dopolnjevanjem znanj, inovativnimi idejami in produkti bodo postali globalno konkurenčni. V svetu, kjer si mnogi želijo samo to, da bi lahko živeli s takšnim standardom in v takem okolju, kot ga imamo v Evropi.
?Čas je, da manj energije posvečamo tekmovanju drugega z drugim znotraj Evrope. Čas je, da dvignemo našo konkurenčnost. Čas je, da se povezani intenzivneje postavimo v gospodarsko tekmo zunaj Evrope. Le z večjo enotnostjo notranjega trga bomo zmagali,? je govor zaključila Mazej Kukovičeva.
Pisarna Zofije Mazej Kukovič v Bruslju
Finančni okvir za prihodnost Evropske unije
Na plenarnem zasedanju v Strasbourgu smo imeli zelo burne razprave pred glasovanjem o vmesnem poročilu finančnega okvira za obdobje 2014 – 2020.
Naša skupna finančna prihodnost je vredna tisoč milijard evrov. Če proračun EU za obdobje 2014 – 2012 primerjam z okvirom našega proračuna v Sloveniji ugotovim, da bi taka vsota zadostovala vsaj za naslednjih 100 let. Sicer pa ostaja naša domovina tudi v prihodnje neto prejemnica EU sredstev, kar poenostavljeno pomeni, da vplačuje manj v proračun EU, kot iz njega črpa.
Nov finančni okvir v celoti predstavlja 1% BDPja vseh sedemindvajsetih držav članic. Z ozirom na nižanje BDPja v mnogih državah članicah, se realno znižuje tudi finančni okvir za več kot 10%. Vse kaže, da bomo z manj sredstvi morali narediti več. Torej več Evrope z nekoliko manj sredstvi, kar je posledica realnosti današnje krize.
Stališče naše politične skupine EPP gre v smeri, da sedanji krizni časi zahtevajo hiter napredek in sprejemanje odločitev v razumno kratkem času. Današnje glasovanje v EP daje podlago za nadaljnja pogajanja, ki imajo zaključni rok v novembru. Finančni okvir prihodnosti daje večji poudarek za srednje velika in mala podjetja, ki predstavljajo več kot dve tretjini zaposlenih v Evropi.
Pomembno vprašanje je, kaj bomo delali v prihodnosti, kje in na kakšen način bodo nastajala nova delovna mesta. Del odgovora nudi tudi okvir za financiranje razvojnih projektov povezanih z gospodarstvom.
Evropa je sicer posebnost v svetovnem merilu, saj obvladljiva velemesta, sovpadajo s trajnostnim razvojem podeželja.
Zato si prizadevamo, da bi bila kohezijska sredstva in sredstva za razvoj podeželja primerno velika tudi v prihodnosti. Samo velemesta, ki imajo po 20 milijonov prebivalcev ter zapuščena podeželja, niso model po katerih bi se morala zgledovati Evropa. Na žalost pa so to modeli, s katerim ekonomsko tekmujemo na svetovnem trgu.
Finančni okvir namenja med drugimi tudi posebno pozornost spodbujanju študijskih izmenjav in zaposlovanju mladih. Pri več kot 5 mio brezposelnih mladih v Evropi je to več kot potrebno.
Več Evrope, več povezovanja, manj zidov na notranjem trgu in med vsemi nami!
Zofija Mazej Kukovič MEP
Sestanek s Komisarjem Tajanijem
Današnji sestanek s Komisarjem za Industrijo in podjetništvo g.Tajanijem, na temo priprave javne tribune v EP v novembru, ki jo organiziram v okviru EPP in odbora ITRE. Udeležba iz Slovenije bo močno zastopana, tako s strani predavateljev, kot s strani udeležencev.
Kongres EPP v Bukarešti, 17-18. 10. 2012
Pretekli teden se je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič udeležila kongresa EPP stranke v Bukarešti. Poleg tega, da so izvolili novo vodstvo ter starega/ novega predsednika stranke Wilfrieda Martensa, so predvsem razpravljali o novem programu stranke, ki bo odgovarjal na potrebe in izzive pri oblikovanju Evropske unije v prihodnosti.
Kongresa so se udeležili pomembni gostje, kot so predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, predsedniki držav in vlad, med njimi tudi Angela Merkel.
Poudarek kongresa je bil v sloganu ?Odgovor je več Evrope?. Po besedah Merklove potrebujemo več Evrope, kar pomeni manj birokracije in več povezovanja ter predvsem spodbujanja tistih, ki ustvarjajo nova delovna mesta. Na kongresu je bilo veliko govora o spodbujanju podjetništva s posebno pozornostjo na mladih. ?Evropa ni vzrok problemov, ampak pomemben del rešitve?, je v svojem nagovoru dejal Barosso.
Pomembno je, da se največja stranka v Evropskem parlamentu zaveda, da lahko v teh časih naredimo Evropo bolj konkurenčno samo z okrepljenim sodelovanjem in še večjo povezanostjo članic. Potrebni so tako varčevalni ukrepi kot spodbude za gospodarstvo. Potrebujemo Evropo upanja ter Evropo, ki jo občudujemo.
Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju
Ob svetovnem dnevu kmetic
Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je leta 2007 v svoji resoluciji 15. oktober razglasila za svetovni dan kmetic. ZN so prepoznali bistveno vlogo žensk pri razvoju kmetijstva in podeželja, v varnosti preskrbe s hrano ter izkoreninjenju revščine med svetovnim kmečkim prebivalstvom.
V današnjem času je na mestu vprašanje, v kolikšni meri v Sloveniji in Evropi prepoznamo vlogo žensk v kmetijstvu in razvoju podeželja. Po podatkih statističnega urada Slovenije je bilo pomladi leta 2012 v Sloveniji 37.000 žensk, ki so se ukvarjale s kmetijskimi dejavnostmi. To pomeni, da je skoraj 9 % vseh slovenskih delovno aktivnih žensk delalo v kmetijstvu, kar je precej nad evropskim povprečjem. Med kmečkimi ženskami je tudi čedalje več mladih, ki postajajo čedalje bolj izobražene, v primerjavi s stanjem pred 10 leti. Kmečke ženske v Sloveniji se znajo prilagoditi razvoju dela v kmetijski dejavnosti, imajo posluh za nove trende na tem področju in so s tem lahko zgled vsem državljanom in državljankam.
Svetovni dan kmetic so ZN simbolično umestili en dan pred svetovnem dnevu hrane. Predvsem v času gospodarske krize je v Sloveniji potrebno ponovno razmisliti o pomenu hrane in prevrednotiti odnos državljank in državljanov do pridelave hrane in kmetijstva. Kmečke ženske so nosilke vrednot, kot so ljubezen do zemlje in družine, trdo delo, zdrava prehrana in okolje. Te vrednote se prav preko žensk prenašajo na naslednje generacije, ki bodo tako lahko z dobrimi temelji oblikovale slovensko podeželje na svoj način.
V Sloveniji na eni strani bode v oči neobdelana zemlja, ki se zarašča. Na drugi strani pa uvoz hrane v vrednosti skoraj milijardo eurov kaže na to, kako zelo smo odvisni od drugih pri eni izmed človekovih najosnovnejših potreb. Ob svetovnem dnevu kmetic se želim zahvaliti vsem dekletom in ženam, ki s pridnimi rokami, bistroumnostjo in ljubeznijo obdelujete zemljo in skrbite za zdravo prehrano.
Zofija Mazej Kukovič
Gospodarski forum SDS – čas za sodelovanje, strpnost in oživitev gospodarstva v Sloveniji
V petek, 12. oktobra 2012, je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič v okviru gospodarskega foruma SDS, organizirala okroglo mizo na temo zagona gospodarstva v Sloveniji.
Na okrogli mizi sta poleg evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič predstavila svoje poglede na temo finančne krize v EU ter na tematiko razvoja turizma v Sloveniji tudi mag. Bernard Brščič in mag. Marjan Hribar.
“Sloveniji na področju turizma kaže odlično. Zanimivo je, da mediji o tem skorajda ne poročajo. Na Ministrstvu za gospodarstvo smo pripravili Strategijo za turizem 2012-2016. Turizem ogromno pripomore k slovenskemu gospodarstvu, zato potrebuje posebno pozornost. Naša vizija je, da bo leta 2016 turizem temeljil na trajnostnem razvoju s poudarkom na zeleni, aktivni in zdravi Sloveniji” je izpostavi Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem.
Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič je v optimističnem duhu poudarila pomembnost povezovanja in napredovanja tako v gospodarstvu kot tudi v znanosti in tehnologiji. V svojem govoru je omenila aktualne finančne programe, ki bodo v naslednjih letih temelj za črpanje EU sredstev namenjenih predvsem malim in srednjim podjetjem, prav tako se je dotaknila pomembnosti inovativnosti, vztrajnosti gospodarstvenikov in pritoku novih, svežih idej.
“Uporabiti je potrebno ves razum, ki ga premoremo, saj moramo v teh časih držati skupaj, graditi skupaj in se skupaj izkopati iz težke situacije v katero smo zašli. To je pomembno in odgovorno do naših otrok in prihodnjih generacij” je zaključila Mazej Kukovičeva.
Slovenski podjetniki so spregovorili o težavah s katerimi se pri svojem delu soočajo in predlagali poenostavitev upravnih in davčnih postopkov ter poudarili nujnost uvedbe e-poslovanja.
Kljub različnim pogledom govorcev na krizo valute euro, ki je v občinstvu povzročila različne odzive je Mazej Kukovičeva zaključila “EU vidim in dojemam zelo pozitivno. Človeško življenje nekaj šteje in mnogo ljudi po celem svetu hrepeni po tem kar imamo mi. Menim, da moramo biti za to hvaležni in da se moramo zavedati, da nam gre, kljub nekaterim problemom, dobro. Čas je za optimizem, za strpnost in sodelovanje.”
Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Velenju
Made in Europe
Junija sem predlagala spremembe oziroma dopolnitve k programu Obzorje 2020. Prav na temo telemedicine in za razvoj tehnologij za zdravljenje na domu. Danes pa že vidimo v Evropskem parlamentu delovne primere IKT industrije za prav to bodočo Evropsko pomoč. Podpiramo vse kar bo pomagalo zdravje ljudi.
Robotske tehnologije, ki so povezane na internet, nam omogočajo lažje življenje z manj skrbmi. Tako smo lahko doma dlje časa in tudi mnogo bolj varni.
Omogoča samostojno življenje za starejše ter za osebe s posebnimi potrebami.
Kirurški posegi na daljavo z najnovejšo 3d tehnologijo ter oprema za zdravljenje na domu.
Zofija Mazej Kukovič
Dobra novica za oblačne dni
Med desetimi najbolj ?briljantnimi? svetovnimi znanstveniki je tudi 34 – letni Anže Slosar. Za njegovo delo ?Nova tehnika kartiranja vesolja? je že lansko leto prejel nagrado ameriškega ministrstva za energijo. Sliši se kot znanstvena fantastika. Kot je sam zapisal, je to vesolje skozi čas.
V ‘našem času’ podjetja in posamezniki premalo skrbijo za lasten vsebinski in tehnološki razvoj. Niti ne opazimo, da določenih panog in delovnih mest ne bo nikoli več. To težko razumejo predvsem tisti, ki delovno mesto izgubijo.
Ko sem bila pred 15 leti na Japonskem v Mitsubishiju, so že takrat usmerjali razvojne sile v vesolje in v dno oceana. Tudi v Evropi imamo center Galileo, kjer izvajajo najsodobnejše vesoljske raziskave. Kljub temu se je število vrhunskih znanstvenikov ZDA zaradi migracijskih tokov povečalo za 50 %, medtem ko so države zahodne evrope izgubile tretjino svojih tovrstnih znanstvenikov.[1]
Naši pogledi v teh kriznih časih prevečkrat zrejo v tla povprečnosti, kot pa v vesolje drznih odločitev. K drznim odločitvam pa sodijo nujne spremembe. Spremembe v politiki, v znanosti, v gospodarstvu? Pred kratkem sem v Bruslju srečala izkušenega znanega slovenskega znanstvenika s pomembnejšo vlogo na evropskem nivoju. Pripovedoval mi je, da mi Slovenci itak nič ne moremo, da nimamo pogojev za pridobitev sredstev, da bodo vsi pametni ušli, da je njegov vnuk že v tujini, prav tako njegova punca. Zelo negativno razmišljanje!
Kje je motivacijsko razmišljanje, kje je veselje do razvoja, ljubezen do domovine, skrb za bodoče rodove! Kdo nas bo spodbujal, če tega ne zmoremo mi sami. Mi, ki nam je podarjeno, da živimo na tako čudovitem delu sveta, kot je Slovenija.
Zato je novica o uspešnem mladem znanstveniku lahko vzpodbudna za vse nas. Slovenci znamo uspeti na svetovnem nivoju! Upam, da se bo našlo kakšno visokotehnološko podjetje v Sloveniji, ki bo pritegnilo takega znanstvenika. V modernem svetu je možno razvijati znanost tudi na daljavo. Pomembno pa je biti v stiku z najboljšimi znanji na svetu.
Zgled za take priložnosti je Anže Slosar. Čestitke!
Zofija Mazej Kukovič
[1]Schiller, D. and Revilla Diez, J. 2008. Leibniz Mobile star scientists as regional knowledge spillover agents.
Število prejemnikov sredstev Evropskega raziskovalnega centra od leta 2007 do leta 2011 po državah članicah:
Vir: http://erc.europa.eu/sites/
Kako podpreti štiri hišne vogale naše evropske družine
Vsaka hiša ima štiri vogale. V tej prispodobi ima tudi Unija štiri vogale: prvi je Evropski parlament, drugi Evropska komisija, tretji Svet EU. Četrti vogal pa smo državljanke in državljani. In brez nas ni Evrope.
V Evropski uniji in v Evropskem parlamentu smo v procesu intenzivnih razprav in priprav štirih stebrov, ki bodo podpirali in krepili našo evropsko družino. Pripomogli bodo k finančni stabilnosti in rasti, prispevali k večji konkurenčnosti, novemu zaposlovanju in varnosti v Evropi. Stebri bodo uravnotežili solidarnost in odgovornost!
Prvi steber bomo podkrepili z bančno unijo. Imamo 27 članic, v kateri je 6000 bank, ki delujejo po svojih nacionalnih pravilih, poslujejo pa internacionalno. Dajale so kredite, katerih del nikoli ne bodo poplačan. Sedaj je na vrsti solidarnost, ki jo moramo povezati z odgovornostjo. Zato bo ustanovljen skupen nadzor na nivoju Unije. Sanacija bank pa bo prvi ukrep, ki je v teku tudi v Sloveniji. Nerazumljivo je, zakaj so poslanci in poslanke Pozitivne Slovenije obstruirali sprejem zakona, ki bo osnova za sanacijo bank. Prav ti poslanci pogosto prihajajo v Evropski parlament. Modro bi bilo, da o ukrepih za reševanje krize na nivoju EU korektno prenašajo v domovino.
Drugi steber predstavlja fiskalna unija. V državah članicah obstajajo različne davčne stopnje, kar predstavlja resno oviro za notranji evropski trg in resno oviro za konkurenčnost in hitrejši prodor podjetij na globalni trg. Uvedba fiskalnega pravila ni nič drugega, kot jasna meja – določitev zgornje ravni primanjkljaja in dolga. Nekateri ‘resni’ politiki v Sloveniji ga sicer zasmehujejo, vendar postaja nuja in realnost. K temu stebru spada tudi uvajanje davka na finančne transakcije.
Tretji steber predstavlja ekonomska unija na osnovi socialno tržnega gospodarstva. Gre za močnejšo vzpostavitev notranjega trga, za mobilnost, za možnosti novih zaposlitev in samozaposlitev ter za vzpostavljanje ugodnega poslovnega okolja. Veliko pozornost posvečamo poklicnemu razvoju in zaposlitvam mladih.
Četrti steber je politična unija. Procesi odločanja na nivoju unije so danes preveč zapleteni in prepočasni. Zato evropska družina potrebuje spremembe. Unijo, kjer ne igrata vloge le kapital in trg, ampak tudi odnos do sočloveka. Od skrbi za zdravje, izobraževanje, do skrbi za ljudi z omejenimi možnostmi. Unijo, v kateri si že danes kljub krizi, želi živeti večina svetovnega prebivalstva. Živeti z EU standardom, kljub padcu v letih krize. Unijo, v kateri se zavedamo, da je za ponovno rast potrebna tudi zmernost pri izdatkih.
Naša skupna odgovornost do državljank in državljanov je, da jim posredujemo realne in ne populistične informacije. Zato je še veliko pomembnejše sodelovanje med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti. Naša skupna odgovornost je, da naredimo vse tisto, kar bo pripomoglo k reševanju problemov ljudi. Problemov, ki jih ima vsak posameznik. Čas je za rešitve in za resnico.
Zofija Mazej Kukovič