Finančni okvir za prihodnost Evropske unije

Na plenarnem zasedanju v Strasbourgu smo imeli zelo burne razprave pred glasovanjem o vmesnem poročilu finančnega okvira za obdobje 2014 – 2020.

Naša skupna finančna prihodnost je vredna tisoč milijard evrov. Če proračun EU za obdobje 2014 – 2012 primerjam z okvirom našega proračuna v Sloveniji ugotovim, da bi taka vsota zadostovala vsaj za naslednjih 100 let. Sicer pa ostaja naša domovina tudi v prihodnje neto prejemnica EU sredstev, kar poenostavljeno pomeni, da vplačuje manj v proračun EU, kot iz njega črpa.

Nov finančni okvir v celoti predstavlja 1% BDPja vseh sedemindvajsetih držav članic. Z ozirom na nižanje BDPja v mnogih državah članicah, se realno znižuje tudi finančni okvir za več kot 10%. Vse kaže, da bomo z manj sredstvi morali narediti več. Torej več Evrope z nekoliko manj sredstvi, kar je posledica realnosti današnje krize.

Stališče naše politične skupine EPP gre v smeri, da sedanji krizni časi zahtevajo hiter napredek in sprejemanje odločitev v razumno kratkem času. Današnje glasovanje v EP daje podlago za nadaljnja pogajanja, ki imajo zaključni rok v novembru. Finančni okvir prihodnosti daje večji poudarek za srednje velika in mala podjetja, ki predstavljajo več kot dve tretjini zaposlenih v Evropi.

Pomembno vprašanje je, kaj bomo delali v prihodnosti, kje in na kakšen način bodo nastajala nova delovna mesta. Del odgovora nudi tudi okvir za financiranje razvojnih projektov povezanih z gospodarstvom.

Evropa je sicer posebnost v svetovnem merilu, saj obvladljiva velemesta, sovpadajo s trajnostnim razvojem podeželja.

Zato si prizadevamo, da bi bila kohezijska sredstva in sredstva za razvoj podeželja primerno velika tudi v prihodnosti. Samo velemesta, ki imajo po 20 milijonov prebivalcev ter zapuščena podeželja, niso model po katerih bi se morala zgledovati Evropa. Na žalost pa so to modeli, s katerim ekonomsko tekmujemo na svetovnem trgu.

Finančni okvir namenja med drugimi tudi posebno pozornost spodbujanju študijskih izmenjav in zaposlovanju mladih. Pri več kot 5 mio brezposelnih mladih v Evropi je to več kot potrebno.

Več Evrope, več povezovanja, manj zidov na notranjem trgu in med vsemi nami!

Zofija Mazej Kukovič MEP

 

WordPress theme: Kippis 1.15