Eurobasket je priložnost za posel

Objavljeno 22. avgusta 2013

Košarka in šport nasploh sta danes velik posel. Kot taka je košarka dandanes tudi lepa priložnost za vse deležnike, da v tem vidijo priložnost za zaposlitev ali uspešen projekt.

Košarka je po razširjenosti, tako v Sloveniji, Evropi, kot tudi v svetu, drugi najbolj množičen šport, takoj za nogometom. Prav tako je košarka tudi panoga, ki daje kruh in plačo mnogim ljudem. Poleg profesionalnih igralcev, ki jih imamo Slovenci kar precej, je tu tudi veliko število trenerjev, ki v večini skrbijo za razvoj mladih in nadobudnih fantov in deklet. Košarka daje kruh tudi fizioterapevtom, sodnikom, delegatom, funkcionarjem in novinarjem. Precej pa je tudi dejavnosti, ki so s košarko povezane posredno.

Prav organizacija Eurobasketa v Sloveniji bo izjemna priložnost za slovenska podjetja ter tudi za iznajdljive posameznike. Poleg reprezentanc in funkcionarjev, bo v Slovenijo prišlo ogromno košarkarskih navdušencev, ki želijo biti del tega tekmovanja. Že zdaj je jasno, da bo v času prvenstva polno zasedenih od 50 do 60 hotelov. Prav tako se lepa priložnost ponuja prevoznikom, ki jim zagotovo ne bo manjkalo dela. Tik pred začetkom prvenstva in tekom dogajanja bo ogromno povpraševanja po prenočiščih.

Že zdaj je jasno, da v Slovenijo prihaja 600-700 prostovoljcev iz tujih držav, tu je okoli 1.500 predstavnikov medijev, svoje prihode pa so napovedale navijaške skupine iz Hrvaške, Srbije, BiH, Litve, Španije, Makedonije in Grčije. Izjemna priložnost bo to za gostince, sploh tiste v bližini dvoran, prodajalce spominkov in mnoge druge iznajdljive posameznike ali skupine, ki bodo našle dobro idejo za posel.

Do začetka Evropskega prvenstva v košarki, ki traja od 4. do 22. septembra sicer ni več veliko časa, a zagotovo dovolj, da se morda tudi vi spomnite kakšne ideje s katero boste osvojili košarkarske navdušence.

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

Naši koroški natečajniki ali koroško veselje do gojenja buč

Objavljeno 21. avgusta 2013

Utrinki s terenskih obiskov petič!

Ocenjevalno komisijo je pot zanesla na Koroško. Prelep konec naše domovine. Ko se voziš po Koroški, vidiš veliko neobdelane zemlje – kjer so bile nekoč njive, so zdaj travniki; kjer so bili nekoč travniki, se površine zdaj zaraščajo. V našem natečaju Hrana za zdravje in delovna mesta pa sodeluje precej Korošcev s skrbno obdelanimi kmetijami in z ljubeznijo urejenimi vrtički. In evroposlanka Zofija Mazej Kukovič, pobudnica natečaja v okviru projekta Požen Evropo, želi, da nam ravno ti ljudje postanejo vzor ljubezni do slovenske zemlje in domoljubja.

Lokalna skupnost v Prevaljah je s pomočjo evropskih sredstev postavila zgledno urejeno čebelarsko zeliščarsko učno pot, ki leži ob farni cerkvi v Prevaljah. Zanjo skrbi gospa Tatjana iz kmetije Hudobnik, ki nas je prijazno vodila po poti. Pot se začne z lepim lesenim čebelnjakom, ki ga krasijo lepe rezbarije in panjske končnice, ter je zaradi velikih oken prirejen spoznavanju čebelarstva od blizu. Sledi nasad lepo označenih zelišč. Najdemo tudi manj običajna zelišča, kot so cimetova, ananasova ali pomarančna meta.

Gospa Tatjana se je po izgubi zaposlitve preusmerila v podjetništvo. Začela je izdelovati izdelke domače obrti (različne zeliščne mešanice za čaje, domača zeliščna mila, blazine polnjene z luščinami?). Njen poseben izdelek so blazinice, polnjene z ovsom. Ko jih segrejemo blagodejno delujejo na mestih poškodb in lajšajo različne bolečine. Vsi njeni izdelki so lično embalirani in okrašeni z ročnimi poslikavami.
V Radljah ob Dravi smo pri Lamprehtovih izvedeli, kako se peče pravi koroški kisel kruh in opazovali zdrave rastline, ki jih gospod škropi s sirotko. Med drugim tako ohranja pri življenju 100 let staro vinsko trto.

Na Koroškem smo našli tudi dve veliki ljubiteljici buč. Ga. Petrič iz Radelj goji tudi bučo čajoto. Čajota, bodičevka, bodeča buča, kristofina, čoko, zelenjavna hruška ? koliko različnih imen za eno rastlino! Čajote so doma v Srednji Ameriki. Konec poletja zarodi številne bodičaste plodove hruškaste oblike. Navzven so temno, svetlo zeleni ali rumeni, meso pa je nežno zeleno, podobne barve kot kolerabica. Zanimivo je, da je v kulinarične namene uporabna vsa rastlina, od odebeljenih delov korenin, listov, mladih poganjkov in plodov. Pri Petričevih njej smo našli tudi rumeno malino, za katero pravi, da je najslastnejši plod jagodičevja, pa rastlino smilj (lat. Helichrysum Angustifolium). Rastlina je zelo zanimiva zaradi intenzivne srebrne barve vejic in lepih rumenih cvetov. Okoli sebe širi omamen vonj, podoben indijski mešanici zelišč curry. Zato jo mnogi poimenujejo kar kari in uporabljajo v kulinariki podobno kot Indijci svoj curry (kot dodatek mesu, rižotam?). Rastlina je šele kratek čas uvrščena med zelišča. Posebej cenjeno je smiljevo olje.

Tudi gospa Krejan Košan iz Dovž je ljubiteljica buč. Svoje znanje o bučah je strnila celo v knjigo o bučah, kjer opisuje vse v zvezi z bučami, od sort do njihove kulinarične uporabe. Pri njej smo si ogledali pravi tradicionalen slovenski kmečki vrt. Takšen, kot so ga imele naše babice. Na majhni površini je zelo veliko pisanih, okrasnih in uporabnih rastlin. Staro se lepo dopolnjuje, za nas je bila posebnost rdeča in rumena blitva. Gospa se lahko pohvali tudi s kulinaričnimi spretnostimi – peče pecivo iz pirine moke, ki ji doda sivkine cvetove; biskvit, ki mu doda jabolčni mošt; pripravlja sorbet iz črnega ribeza. Njena podjetniška ideja je voditi izobraževalne delavnice za otroke in mladino. To je pohvalno, saj bi tako svoje znanje o rastlinah prenesla na mlajše generacije in jih tako navdušila za pridelavo hrane.

Vsem želimo veliko idej in volje za začetek podjetniške poti še naprej!

EU KOTIČEK:

EVROPSKI PROJEKT FOODLINKS

http://www.foodlinkscommunity.net/foodlinks-home.html

FoodLinks je projekt sodelovanja, ki ga financira EU v okviru sedmega okvirnega programa Evropske komisije. Cilj projekta je združevanje različnih vrst znanja in izkušenj, ne le iz raziskav, temveč tudi praktično znanje, z namenom spodbujanja trajnostne proizvodnje in porabe hrane. Predstavlja obliko izmenjave znanja in povezovanja tega znanja ter trga. Ena izmed glavnih tem znotraj tega projekta je Kratka veriga preskrbe s hrano (Short Food Supply Chains). Glavno vprašanje je, kako skrajšati verigo preskrbe z uporabo tehnologij. Naštevamo vam nekaj dobrih praks:

Delivery service Zolle, Italija http://www.zolle.it/web/

Zolle je podjetje, ki se ukvarja z dostavo sadja, zelenjave ter druge lokalno pridelane hrane (regija Lazio) neposredno do kupcev. Glede na prehrambne navade kupci izberejo velikost in vsebino škatle, ki vsebuje sadje, zelenjavo, meso, sir, jajca,.. – podobno kot zeleni zabojčki. Storitev se aktivira preko telefonskega klica ali z e-mailom. Ključ do uspeha je zaupanje med družinami in kmeti. Na eni strani morajo kupci zagotoviti dosledne nakupe pridelkov, kmetje pa morajo zagotavljati visoko kakovostno proizvodnjo.

Meat box schemes, Španija, http://www.foodlinkscommunity.net/foddlinks-meat-box-schemes.html

Nekateri španski živinorejci so se odločili za prodajo vakumsko pakiranega mesa neposredno potrošnikom, brez posrednikov. Kmetje stopijo v stik s potrošniki preko elektronske pošte ali telefona, v katerih napovejo predviden naslednji zakol, dostavo paketov. Pri kmetih, ki imajo spletno stran je možno meso naročiti tudi preko interneta. Možni so dogovori o času prevzema. Kadar je prevzem paketa direktno na kmetiji, lahko družine aktivno sodelujejo, si ogledajo živali, kmetijo,? S tem se predstavlja življenje na kmetiji in še krepi vez med proizvajalcem in potrošnikom.

Direct sales Brin d’Herbe, Francija, http://www.foodlinkscommunity.net/foodlinks-grass-blade.html

Gre za skupino 20 kmetov, ki so se združili z namenom prodaje kmetijskih ekoloških pridelkov v dveh trgovinah na obrobju mesta. Glavni proizvodi so meso, sadje, zelenjava, pekovski in mlečni izdelki, sir, jajca, med,? Odprti so od leta 1990, danes imajo okrog 1000 kupcev tedensko. Kako je k temu pripomogla tehnologije? Skupina deluje v okviru CIVAM (Center za pobudo izboljšave kmetijstva in podeželja), ki spodbuja enake možnosti za vse, predvsem pa temelji na razširjanju znanja. Gre za gibanje usmerjeno v izobraževanje ter krepi usposobljenost kmetov in podeželskega prebivalstva ter s tem omogoča trajnostni razvoj.

SpeiseLokal!, Avstrija, http://www.speiselokal.org/

SpeiseLokal! je potrošniško naravnan projekt, ki postaja platforma, ki povezuje ljudi, ki so zainteresirani za lokalno hrano. Vsak teden so v prodaji tisti izdelki, ki jih kmetje ponudijo, lokalno in sezonsko. Temelji na zaupanju med proizvajalci, SpeiseLokal! in potrošniki. Vsak mesec organizirajo tudi kuharske delavnice, seminarje, praznovanja ter predavanja ter druge dogodke povezane s hrano in tako zagotavljajo informacije glede proizvodnje, distribucije in potrošne hrane. Trenutno tedensko povezujejo okoli 40 kmetij in 70 družin. Potrošnik ima aktivno vlogo, saj pridejo v stik preko spletne trgovine ali po telefonu. Hkrati imajo tudi potrošniki možnost obiskov na kmetijah, možno je nuditi tudi pomoč na kmetijah preko prostovoljnega dela.

???

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič

Košarka je za vse

Objavljeno 16. avgusta 2013

V naših prejšnjem članku smo govorili o tem, kako razširjena je košarka pri nas. Danes vam bomo pokazali, da se s košarko lahko ukvarjajo prav vsi.

Košarka kot eden izmed dveh najbolj popularnih športov, je izjemno priljubljena pri večini populacije. Prav tako so tudi zunanja igrišča za košarko vse bolj polna. Še ne dolgo nazaj je potekal projekt ‘Verjemi v svoj koš’, kjer so se s pomočjo donacij obnavljala košarkarska igrišča.

Košarka pa se ne igra le na zunanjih igriščih, temveč tudi kot rekreacija občanov v šolskih telovadnicah. Te so po vseh krajih Slovenije skoraj polno zasedene, veliko pa se jih uporablja za igranje košarke. Tako košarko igrajo otroci, odrasli, starejši, moški in ženske, pa tudi mnogi, za katere bi mislili, da košarke sploh ne morejo igrati. In to zelo uspešno.

Imamo namreč izjemno uspešno reprezentanco gluhih in naglušnih, ki je aktualni evropski prvak. Lani so namreč v Konyi, v Turčiji, v finalu premagali reprezentanco Litve, ki pa je še vedno aktualni olimpijski in svetovni prvak v konkurenci gluhih in naglušnih. Naša reprezentanca ima sicer že dve 3. mesti, tri 2. mesta in eno 1. mesto z velikih tekmovanj, eden njenih najbolj vidnih košarkarjev Miha Zupan, tudi nekdanji član slovenske članske košarkarske reprezentance, pa je prvi gluhi košarkar, ki je kadarkoli zaigral v najprestižnejšem evropskem klubskem tekmovanju v košarki. 24. oktobra 2007 je v dresu Olimpije namreč zaigral na tekmi Evrolige.

Naše reprezentance pa so izjemno uspešne tudi v košarki na vozičkih, ki je trenutno najhitreje rastoči šport za športnike z invalidnostjo. Lani je bila naša država celo gostiteljica Evropskega prvenstva skupine B. Ne tem prvenstvu je slovenska reprezentanca osvojila šesto mesto.

Kot zanimivost lahko povemo, da so pravila igranja košarke na vozičku skoraj identična pravilom košarke hodečih. Razlikujejo se le v nekaterih detajlih, kot so koraki, kjer se lahko vsak igralec dotakne obročev za poganjanje le dvakrat (pravilo dveh korakov pri košarki hodečih), v primeru, da se igralec dvigne iz sedežne podlage med tekmo se ekipi odvzame žoga, prepovedano je namerno zaletavanje z vozički, prepovedana je vožnja nazaj, če pri tem oviraš nasprotnega igralca in še bi lahko naštevali. Obstajajo tudi omejitve pri vozičkih, kot je maksimalna meje, ki je dovoljena pri višini sedišča, ki je 53cm. Prav tako obstajajo tudi pravila in omejitve pri invalidnosti. Vsak igralec košarke na vozičkih ima določeno število točk, ki jih dobi po mednarodni klasifikaciji. Tekmovalci so lahko ocenjeni od 1 do 4,5 točke, odvisno glede na njihovo telesno okvaro (invalidnost). Seštevek peterke, ki igra na igrišču, pa ne sme presegati skupne vsote 14,5 točk.

Kot ste lahko videli, košarka ni le Eurobasket 2013, ampak je mnogo več. Prav tako pa lahko brez težav zapišemo, da nismo uspešni košarkaši le v absolutni kategoriji, ampak tudi med gluhimi in invalidnimi športniki. Sploh oni so nam lahko pravi vzor srčnosti, borbe, predanosti in poguma.

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

Utrinki s terenskih obiskov četrtič!

Objavljeno 14. avgusta 2013

Suša in neurja so razočarala in prizadela tudi naše natečajnike. Bodimo pozitivni, glejmo naprej! Ob zadnjih vremenskih nevšečnostih nas evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič spodbuja ?S takimi pojavi se moramo znati spopasti. Gledati je potrebno naprej. Obdelajmo zemljo, posadimo nov posevek in bodimo bolj občutljivi do našega odnosa z naravo.?

Naš natečajnik Damjan Zabovnik je inovator in človek, ki bo septembra v Nevadi s svojim ležečim kolesom naskakoval svetovni hitrostni rekord. Energijo za svoje inovativno delovanje Damjan črpa tudi iz svojega kotička sredi gozda v Beli Krajini. Navdušuje se nad idejo permakulture. Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnjo prebivališč. V njej se prepletajo ekologija, pokrajina, ekološko kmetijstvo, arhitektura in agrogogozdarstvo.

Poudarek ni na teh posameznih elementih, temveč na povezavah med njimi, pri čemer se doseže sinergijski učinek. Permakultura sloni na pozornem in preudarnem opazovanju narave in naravnih sistemov ter prepoznavanju univerzalnih vzorcev in principov z vključevanjem le-teh v naše okoliščine. Tako na ?gozdnem vrtu? premera 30m raste ječmen, solata, korenček, jagodičevje, hren, med njimi pa se pase zajček, ki se je sicer ob prihodu komisije skril v svoje varno zavetje. Kako se bo permakulturni gozdni vrt razvijal, bo pokazal čas.

Zakonca Langerholc imata idilično hišo ob gozdu v Svetem Duhu pri Škofje Loki. Letos pa

sta dokupila še zemljo tik ob gozdnem robu, kjer sta uredila zanimiv razgiban vrtiček. Ves material za postavitev visoke grede sta pridobila iz gozda. Poskusno sta na listni stelji posadila tudi krompir, ki lepo zori. Tesna povezanost z naravo in želja po zdravi in naravni pridelavi hrane, je gospoda pripeljala tudi do znanja izdelave orgonskega topa ? naprave, s katero se uspešno bori proti toči. Orgonski top negativno energijo iz ozračja spreminja v življenjsko energijo. Iz podobnih materialov (silikonskega kita kot organske materije in kamene strele, aluminijevih ostruščkov in bakrene žice kot anorganske materije) je izdelal tudi orgonsko piramido, ki jo lahko imaš ob računalniku, da negativno energijo spreminja v pozitivno, orgonsko energijo.

Orgonska energija naj bi bila temeljna življenjska sila, ki je bila dolgo poznana le ljudem, ki so bili v stalnem stiku z naravo. Nekateri znanstveniki pa so ugibali, ali je orgonska energija morda univerzalni eter, energija, ki poganja vesolje. Znanstveno je idejo orgonske energije opredelil psihoanalitik Wilhelm Reich v 30. letih prejšnjega stoletja.

Reich je dejal, da orgonska energija napolnjuje celotno vesolje, je povsod in je breztežnostna. Odkril je tudi način, kako zbirati oziroma akumulirati to energijo iz atmosfere. Orgonska energija naj bi krepila imunski sistem, izboljšala prekrvavitev in dvignila raven energije posameznika. Po mnenju njenih uporabnikov orgonska ali življenjska energija, ki naj bi razbijala nevihtne oblake, tako pozitivno vpliva tudi na življenje ljudi.

V Rošpohu smo našli bogato rastišče posebne sorte kamilice ? grenko kamilico, ki naj bi bila po izročilu starih staršev še prav posebej zdravilna.

Tudi Verglesova ugotavljata, da so njene učinkovine zelo močne. Ker je gospa pred 4 meseci ostala brez dela, se je z zavzetostjo lotila raziskave te sorte kamilice in upa, da bo našla tržno nišo, kjer bo dobila svojo poslovno priložnost.

Na dogodku, ki se je v okviru pobude Požen Evropo evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič odvijal v maju v Cerkljah na Gorenjskem, sta govorila z dr. Janezom Bogatajem, od katerega sta hvaležno pridobila uporabne informacije. Povezala sta se z botaniki, da raziščejo, katera kamilica je to; v nadaljevanju pa sta že dogovorjena, da bodo analizirali tudi njene učinkovine in koncentracijo le-teh. Upata, da bodo rezultati pozitivni in že navezujeta stike s farmacevti, ki bi jih ta rastlina utegnila zanimati.

Držimo pesti! Hkrati obdelujeta vrt s pestrim izborom zelenjave in bogat zeliščni vrt. Dovolila sta nam pogled v njuno shrambo, kjer smo opazili liste ajde, posušene za čaj, domačo vegeto, vloženo zelenjavo, zeliščne napitke?

Gospa Jolanda iz Železnega pri Žalcu pa je kar sama strnila vtise ob obisku terenske ekipe Požen Evropo:

?Komisija in ekipa Požen?Evropo je prišla ocenjevati tudi moj vrt. Čeprav sem to akcijo miselno podpirala že od vsega začetka, sem ob obisku komisije prišla do zelo pomembnega zaključka. K temu zaključku je komisija zelo veliko sama prispevala predvsem s svojim vljudnim pristopom, načinom in opažanjem vsakega detajla na vrtu. Iz tega lahko povzamem, da imajo ta dejanja na nas vrtičkarje zelo dober vpliv, saj smo z ocenitvijo naših vrtov in našega dela na vrtu dobili eno zelo pomembno sporočilo in sicer to, da smo opaženi, oz. da je opaženo naše delo in pridelki.?

Evroposlanka Zofija Mazej Kukovič pa ob spremljanju dela ekipe in terenske komisije meni: ?Kljub težjim razmeram se odpira veliko novih priložnosti. Koliko inovativnih idej na domačih vrtovih in njivah smo že odkrili. Priložnosti za inovacije v kmetijstvu je ogromno. S tega področja jih je ta čas samo 6 odstotkov, investicijski potenciali in razpoložljivost sredstev pa največja.?

EU KOTIČEK:

UPORABA SOCIALNIH OMREŽIJ in AgChat Foundation

Tudi na področju kmetijstva in pridelovanja hrane se vse več uporabljajo socialna omrežja, predvsem Facebook. Povezava med kmeti in potrošniki se je začela razvijati šele v zadnjih letih, zato gre za relativno novo področje, ki še ni povesem izkoriščeno. Čeprav ima večina kmetovalcev dostop do interneta, veliko izmed njih ga tudi dejansko uporablja, pa so večinoma nevešči uporabe socialnih omrežji z namenom izboljšanja prodaje in razširitve trga. Internet v večji meri kot za poslovanje uporabljajo za zabavo.

S premostitvijo te vrzeli se ukvarja AgChat Foundation (http://agchat.org/), ki kmetom ponuja izobraževanja ter pomoč pri pridobivanju znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo za povezovanje s podjetji, potrošniki ter drugimi kmeti preko socialnih omrežij. Deluje kot platforma, ki kmetom nudi pomoč pri uporabi Twitterja, Facebooka, Youtuba in tudi pri pisanju blogov.

Kaj s tem pridobimo?

– potrošnik se lahko poveže z lokalnimi pridelovalci ter s tem podpirajo kmetije ter spodbujajo lokalno gospodarstvo. Hkrati pa uživajo svežo, lokalno pridelano hrano.

– kmetje se lahko med seboj povežejo ter med sabo izmenjujejo informacije, ideje ter si pomagajo. Posledica tega so tudi boljši pridelki.

– dialog med pridelovalci in potrošniki: lahko povejo svoje zgodbe, odgovarjajo na vprašanja potrošnikov,?

– nekateri, večinoma mladi, pridelovalci hrane se odločijo za pisanje bloga ter na ta način posredujejo svojo izkušnjo z življenjem na kmetiji ter pridelovanjem hrane. S tem želijo spodbuditi ljudi, da bi tudi sami pridelovali hrano, predvsem pa s tem povezujejo ljudi z virom njihove hrane ter spodbujajo hvaležnost ljudi kmetom za pridelano hrano (http://kmetija-kukenberger.blogspot.be/).

Tudi slovenske kmetije uporabljajo mobilna omrežja, predvsem Facebook, kjer redno objavljajo svoje akcije in predstavljajo ponudbo ter odgovarjajo na vprašanja kupcev. Nekateri med njimi pišejo tudi zapiske (https://www.facebook.com/#!/notes/kmetija-kukenberger/zakaj-je-biti-kmet-v-sloveniji-sramotno/196677603721202).

???

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič

Mladi so naša prihodnost

Objavljeno 12. avgusta 2013

Generalna skupščina OZN je 17. decembra 1999 razglasila 12. avgust za mednarodni dan mladih. Tema za leto 2013 je mladi in migracije, s poudarkom na ozaveščanju o priložnostih in tveganjih povezanih z migracijami mladih.

Mobilnost mladih je nujna za trajnostno rast in blaginjo Evropske unije (EU), saj je petina vsega prebivalstva EU mladih, zato so kakovostno izobraževanje, učinkovito vključevanje na trg dela in povečan obseg mobilnosti mladih ključnega pomena. Politike EU so usmerjanje v spodbujanje mladih, da izkoristijo štipendije za študij in usposabljanje v drugih državah EU, hkrati pa spodbujajo države članice EU, da z ustreznimi ukrepi mladimi olajšajo migracije. Čeprav EU mladim ponuja številne nove možnosti mobilnosti, kakršnih še pred nekaj leti ni bilo se mladi danes soočajo tudi z novimi izzivi v sistemu izobraževanja, predvsem pa pri dostopu na trg dela. V času gospodarske krize, ko je stopnja brezposelnosti mladih nesprejemljivo visoka, migracije mladih predstavljajo priložnost za uspešnejši prehod iz izobraževanja v delovno razmerje in so pomemben faktor pri izmenjavi znanja in informacij ter s tem dragocen prispevek k razvoju skupnosti in družbe kot celote.

Tudi Zofija Mazej Kukovič se zaveda potenciala mladih in je že večkrat poudarila: ?Mladi se morate zavedati, da ste del rešitve in ne problema. Bodite samozavestni, upajte si spregovoriti, saj ste vi in vaše ideje prihodnost nas vseh.? Ob mednarodnem dnevu mladih želimo še enkrat izpostaviti, da so mladi naša prihodnost, vendar so tudi naša sedanjost, zato moramo mladim že danes dati možnost, da oblikujejo svojo prihodnost in prihodnost sveta.

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

Slovenci smo velik košarkarski narod

Objavljeno 12. avgusta 2013

Če se mnogokrat srečujemo z izjavami o naši majhnosti, lahko brez težav povemo, da v košarki sodimo med velike; tako po rezultatih, kot tudi kar se tiče drugih kazalnikov.

Slovenija, tako v EU, kot v celotni Evropi, spada med manjše države, tako po številu prebivalcev kot po velikosti. Toda naroda na sončni strani Alp to ni nikdar zanimalo, čeprav nam mnogi želijo vseskozi vcepljati v glavo kako majhni smo. Pa nismo, smo velik narod z velikim srcem ter velikimi uspehi. To sploh velja za šport, kjer pa nam prav vsi po vrsti priznavajo, da smo velik športni narod.

Med 48 evropskimi državami oziroma 28 članicami EU je Slovenija resda med manjšimi, zato pa statistika, povezana s košarko govori o tem, da spadamo med košarkarsko velike države. Naša moška košarkarska reprezentanca je po lestvici FIBA 14. najboljša reprezentanca na svetu in 9. najboljša v Evropi. Največji uspeh naše košarkarske reprezentance, ki je sodelovala na vseh evropskih prvenstvih od osamosvojitve naprej, je bilo 4. mesto na Eurobasketu na Poljskem.

Naša košarka pa ne sodi v sam vrh le kar se tiče uspehov, temveč tudi kar se tiče razširjenosti. Opravili smo statistiko razširjenosti košarke med evropskimi državami in ugotovili, da je Slovenija po številu registriranih košarkarjev s 7.133 igralci na 20. mestu, kar nas po številu igralcev glede na prebivalstvo uvršča na sam vrh. Še precej višje pa je Slovenija kar se tiče števila klubov. Tu smo s 1.138 klubi kar na 8. mestu med vsemi evropskimi državami. Poleg vsega naštetega ne smemo pozabiti, da je košarka v Sloveniji precej razširjena tudi med rekreativci. Po podatkih Fibe naj bi se redno z rekreativnim igranjem košarke v Sloveniji ukvarjalo kar 15.000 ljudi.

Vse te številke so zgolj potrditev, da je Slovenija prava košarkarska dežela, pravi košarkarski velikan.

Zdaj le še čakamo nov uspeh naših fantov na domačem evropskem prvenstvu, ki se začne že 4. septembra! Še 23 dni.

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju.

Suša je za vse nas opozorilo, kako smo odvisni od narave

Objavljeno 9. avgusta 2013

Naša prva jutranja misel v teh dneh je ?Kako vroče bo danes? Bo kaj deževalo??. In prva kmetova misel je zagotovo ?Kaj bo s pridelkom? Bo kaj deževalo?? Prve besede, ki jih spregovorimo, se nanašajo na vročino in sušo. Ob tem radi pozabimo, da smo za marsikatero vremensko nevšečnost krivi sami. Prepozno se zavemo, da moramo naravo bolj spoštovati in je ne za vsako ceno poskušati spremeniti.

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič spodbuja: ?Suše so vedno bile. In ljudje moramo vedno jesti. S takimi pojavi se moramo znati spopasti, biti bolj občutljivi do našega odnosa z naravo. Izsuševali smo jezera, močvirja ? to so viri, ki bi v takih primerih lahko pomagali naravi. Do narave moramo biti bolj prijazni. Tudi s tem se moramo znati spopasti. Gledati je potrebno naprej. Kmetje že od nekdaj nikoli ne porabijo čisto vse zaloge ? niti pridelka, niti semena. Suša je za vse nas opozorilo, kako odvisni smo od narave.?

EU KOTIČEK:

Solidarnostni sklad Evropske unije je namenjen pomoči pri večjih naravnih nesrečah ter izraža solidarnost EU s prizadetimi območji v Evropi. Sklad so ustanovili po hudih poplavah v Srednji Evropi poleti leta 2002. Do danes je priskočil na pomoč ob 52 hudih naravnih nesrečah, kot so poplave, gozdni požari, potresi, nevihte in suše. Sredstva v skupnem znesku več kot 3.2 milijarde EUR je prejelo 23 evropskih držav.

Solidarnostni sklad lahko v primeru večjih naravnih nesreč zagotovi finančno pomoč državam članicam in državam, vključenim v pogajanja o pristopu k EU, če celotna neposredna škoda zaradi nesreče presega tri milijarde evrov (v cenah leta 2002) oziroma 0,6 % bruto nacionalnega dohodka države, pri čemer se uporabi nižja od obeh vrednosti. Trenutna mejna vrednosta za Slovenijo je 214.021 EUR.

Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je v imenu politične skupine EPP nastopila na razpravi v začetku julija in opozorila poslance ?Prebivalci izgubljajo zaupanje v evropske inštitucije in v to, da v nesreči nisi sam. Zato je nujno, da pohitimo. Nujna sredstva morajo hitreje priti do žrtev naravnih nesreč, kar pomeni, da morajo postati mehanizmi pomoči bolj prilagodljivi. Problem po naravnih nesrečah je ta, da je Solidarnostni sklad EU precej neokreten. Ravno zato so razprave o tem, da gremo ljudem v stiski nasproti še pravi čas in da pomoč ne traja samo tri dni, potem pa ljudje ostanejo prepuščeni sami sebi, ključnega pomena. Moramo izboljšati in prilagoditi postopke in priti žrtvam nasproti hitreje, kakor do sedaj.?

×××

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič

Vlada v Bruslju govori nekoliko drugače kot doma

Objavljeno 6. avgusta 2013

Število brezposelnih v Sloveniji je veliko, razmere na slovenskem trgu dela so slabe. Kaj storiti, da bomo ustvarili boljše razmere zase in svoje najbližje? Tradicionalne veščine moramo povezati s sodobno tehnologijo in znanjem. Idej je veliko, vendar primanjkuje poguma za uresničevanje. Iskati je treba tudi povezave. Danes je jasno, da sami ne bomo zmogli vsega. Po drugi strani pa velikokrat pozabljamo, kaj pomenijo dobre življenjske razmere. Zavedam se, da nekateri ljudje danes živijo v hudi stiski. Pa vendar je zanimivo, da odkar imamo novo vlado, nimamo več lačnih otrok v šolah, čeprav gredo davki in cene samo še navzgor.

In kako nam pri samozaposlitvah lahko pomaga EU? Bistveno je, da si Evropska unija prizadeva graditi okolje, ki motivira podjetniškega duha. Ena od značilnosti nove finančne perspektive 2014? 2020 je tudi preglednejša poraba subvencij, ki so v posameznih primerih res slabo izkoriščene. Sicer pa so subvencije predvsem spodbuda in pomoč, ne pa edini vir za delovanje. Prav zaradi tega je treba pripraviti veliko dokumentacije, saj moraš dokazati, da je podjetniška ideja izvedljiva in da zagotavlja tudi delovna mesta. Subvencioniranje ne pomeni živeti s pomočjo evropskega denarja, ampak zagotavlja pomoč pri podjetniškem razvoju. Pot do uspešne samozaposlitve ni preprosta. Treba je vedno znova poskušati. Tudi Thomas Edison je naredil tisoče poskusov, preden je po pomoti odkril žarnico.

Preberite več v intervjuju na spletni strani http://www.demokracija.si/v-fokusu/slovenija/22984-mazej-kukovi-vlada-v-bruslju-govori-nekoliko-drugae-kot-doma

Na hrano moramo gledati, kot na naše vsakodnevno zdravilo

Objavljeno 4. avgusta 2013

Danes, 4. avgusta 2013, je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič v Belih Vodah organizirala srečanje z naslovom ?Kako živeti z boleznijo?. Nekdanja ministrica za zdravje svoja prizadevanja za boljše zdravstveno stanje Evropejcev zdaj nadaljuje v Evropskem parlamentu, kjer je članica odbora ENVI ? Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano.

V uvodu je Zofija Mazej Kukovič povedala: ?Danes smo se zbrali, da bi z vami, ki ste pripravljeni deliti svojo zgodbo o srečanju z hudo boleznijo, spregovorili o tem, kako z njo lažje živeti in kako lahko pri tem drug drugemu pomagamo. Večina ljudi o tem še vedno ne želi govoriti, saj se, ko jih prizadane bolezen počutijo izgubljeno, jezijo se na zdravnike in okolico, ne zmorejo se boriti.?

Srečanju se je pridružila prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med., predsednica Društva onkoloških bolnikov je svoje življenje posvetila prizadevanjem za celostno rehabilitacijo bolnikov z rakom, ki presegajo ozke okvire zdravstvenih storitev. ?Življenje je eno samo, od rojstva do smrti, z veseljem, trpljenjem in boleznijo, eno samo. Čeprav se nam ob pojavu bolezni življenje postavi na glavo, prvi trenutki so hudi, vendar ustvarjeni smo tako, da je v nas želja po življenju. Ko se srečamo z boleznijo, je pomembno, da se o njej podučimo in da prosimo za pomoč in podporo,? je povedala in dodala: ?Tretjino raka bi se lahko premagalo z zdravim načinom življenja, pa vendar smo v tej potrošniški družbi zaslepljeni, izbrišemo bolezen in smrt.?

Mazej Kukovičeva je dodala: ?Pri 500 milijonih prebivalk in prebivalcev, kolikor nas je v Evropi, smo zelo bolni, to pa zato, ker premalo mislimo nase in na to, kaj pojemo. Naše zdravje je zelo odvisno od naše prehrane, medtem pa smo mi bolj smo občutljivi na to, kakšno kvaliteto bencina bomo natočili v avto, kot na to, kaj bomo pojedli. Na hrano moramo gledati, kot na naše vsakodnevno zdravilo.? V nadaljevanju je dodala, da v evropskem parlamentu prav tako velik poudarek kot na obvladovanje bolezni dajejo tudi na področja, ki so z zdravjem neposredno povezana ? na nadzor kvalitete hrane, na jasnejšo preglednost na trgu živil in na večjo varnost potrošnika.

Svoje izkušnje ob srečanju s hudo boleznijo so s prisotnimi delili še nekateri, ki že leta živijo s senco bolezni nad sabo ali bližnjim. Pričevanja so se dotaknila vseh prisotnih, slišali smo veliko spodbudnih besed in srečnih zgodb o ozdravitvi. Zaključek gospe Vegelj Pirc je bil optimističen in vzpodbuden: ?Naučite se prositi, nič ni narobe, če rečeš žalostna sem, me lahko poslušaš? Naučimo se narediti prvi korak. Ampak ni potrebno čakati, da zbolimo. Ozrite se naokrog, vključite se.?

Nedeljsko druženje je evroposlanka zaokrožila z besedami: ?Toliko globokih besed je bilo povedanih, toliko lepih misli in toliko veselja do življenja je bilo videti. Takšnega veselja do življenja, ki ga je potrebno posaditi še med ostale, ki ne vidijo rešitve. Rešitev je v nas samih.? Za konec je povedala še, da moramo vedno začeti pri našem zdravju, čeprav se njegovega pomena zavemo šele, ko ga izgubimo.

***

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič

Tudi počitnice so zaradi Evropske unije enostavnejše

Objavljeno 2. avgusta 2013

Če boste letos dopustovali v Evropi oz. natančneje rečeno v eni izmed držav članic Evropske unije (EU) bo vaše potovanje veliko lažje kot je bilo še pred nekaj leti. Z vstopom v EU 1. maja 2004 je Slovenija prevzela pravni red EU in iz njega izhajajoče dolžnosti in pravice, ki jih državljani občutimo tudi pri potovanjih.

Prvi dosežek EU, ki ga zagotovo ne moremo spregledati, čeprav ga jemljemo že kar za samoumevnega. To je oblikovanje schengenskega območja, ki ukinja nadzor na notranjih mejah za države vključene v schengensko območje ter poostruje nadzor na zunanjih mejah EU. Kot državljanom EU vam je omogočen prehod države meje med dvema državama članicama brez formalnosti in birokratskih ovir. To v praksi pomeni, da če želite dopustovati v eni izmed držav schengenskega območja za prehod meje ne potrebujete več potnega lista ali osebne izkaznice.

Nadalje je prednost potovanja po EU tudi enotna valuta evroobmočja, evro. Približno 330 milijonov ljudi v 17 državah dnevno uporablja evro kot svojo valuto. Tudi Slovenija je leta 2007 sprejela evro kot nacionalno valuto, kar pomeni, da nam kadar potujemo v eno izmed držav članic evroobmočja ni potrebno menjati denarja ter nam posledično ni potrebno plačevati stroškov menjave denarja. Prav tako tako nimate nobenih dodatnih stroškov pri dvigu denarja ali plačilu s kartico v državah evroobmočja, saj je znesek provizije enak znesku v matični državi. Zaradi tega med potovanjem ne rabimo imeti pri sebi večjih količin denarja.

Potovanje je olajšano tudi, ker vozniška dovoljenja veljajo po vsej EU, v primeru nesreče pa povsod znotraj EU uporabljamo enotno številko za klic v sili 112. Poleg tega smo državljani EU na počitnicah v eni izmed držav članic z brezplačno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja upravičeni tudi do nujne zdravstvene pomoči pod enakimi pogoji kot osebe, ki so v določeni državi zavarovane. Posledica notranjega trga je tudi večja konkurenčnost ter posledično nižje cene za potrošnike. Konkreten primer krepitve konkurenčnosti v okviru notranjega trga je padec cen mobilnih storitev za 70 % ter letalskih vozovnic za 40 %.

Kot evropski državljan v EU torej niste navade turist, temveč imate določene pravice in ugodnosti, ki vam olajšajo potovanje in so vam zagotovljene v vseh državah članicah EU.

Lepe počitnice vam želi pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju!