Suša je za vse nas opozorilo, kako smo odvisni od narave

Naša prva jutranja misel v teh dneh je ?Kako vroče bo danes? Bo kaj deževalo??. In prva kmetova misel je zagotovo ?Kaj bo s pridelkom? Bo kaj deževalo?? Prve besede, ki jih spregovorimo, se nanašajo na vročino in sušo. Ob tem radi pozabimo, da smo za marsikatero vremensko nevšečnost krivi sami. Prepozno se zavemo, da moramo naravo bolj spoštovati in je ne za vsako ceno poskušati spremeniti.

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič spodbuja: ?Suše so vedno bile. In ljudje moramo vedno jesti. S takimi pojavi se moramo znati spopasti, biti bolj občutljivi do našega odnosa z naravo. Izsuševali smo jezera, močvirja ? to so viri, ki bi v takih primerih lahko pomagali naravi. Do narave moramo biti bolj prijazni. Tudi s tem se moramo znati spopasti. Gledati je potrebno naprej. Kmetje že od nekdaj nikoli ne porabijo čisto vse zaloge ? niti pridelka, niti semena. Suša je za vse nas opozorilo, kako odvisni smo od narave.?

 

EU KOTIČEK:

 

Solidarnostni sklad Evropske unije je namenjen pomoči pri večjih naravnih nesrečah ter izraža solidarnost EU s prizadetimi območji v Evropi. Sklad so ustanovili po hudih poplavah v Srednji Evropi poleti leta 2002. Do danes je priskočil na pomoč ob 52 hudih naravnih nesrečah, kot so poplave, gozdni požari, potresi, nevihte in suše. Sredstva v skupnem znesku več kot 3.2 milijarde EUR je prejelo 23 evropskih držav.

Solidarnostni sklad lahko v primeru večjih naravnih nesreč zagotovi finančno pomoč državam članicam in državam, vključenim v pogajanja o pristopu k EU, če celotna neposredna škoda zaradi nesreče presega tri milijarde evrov (v cenah leta 2002) oziroma 0,6 % bruto nacionalnega dohodka države, pri čemer se uporabi nižja od obeh vrednosti. Trenutna mejna vrednosta za Slovenijo je 214.021 EUR.

 

Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je v imenu politične skupine EPP nastopila na razpravi v začetku julija in opozorila poslance ?Prebivalci izgubljajo zaupanje v evropske inštitucije in v to, da v nesreči nisi sam. Zato je nujno, da pohitimo. Nujna sredstva morajo hitreje priti do žrtev naravnih nesreč, kar pomeni, da morajo postati mehanizmi pomoči bolj prilagodljivi. Problem po naravnih nesrečah je ta, da je Solidarnostni sklad EU precej neokreten. Ravno zato so razprave o tem, da gremo ljudem v stiski nasproti še pravi čas in da pomoč ne traja samo tri dni, potem pa ljudje ostanejo prepuščeni sami sebi, ključnega pomena. Moramo izboljšati in prilagoditi postopke in priti žrtvam nasproti hitreje, kakor do sedaj.?

 

 

×××

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič

WordPress theme: Kippis 1.15