Utrinki ocenjevalne komisije devetič

Ob naših obiskih so nam natečajniki pokazali tudi veliko zanimivih, ne ravno pogostih rastlin. Nekatere so uvožene in so mesto našle tudi v Sloveniji, druge so bile včasih pogostejše kot so danes, uporabnost tretjih pa smo ugotovili šele v zadnjem času. Takšne rastline v našo hrano vnašajo pestrost, kar je eno od načel zdravega prehranjevanja. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič je že večkrat poudarila ?potrebno je biti inovativen in znati izkoristiti tisto, kar je na voljo?. Zato je vračanje nekaterih kultur več kot dobrodošlo!

Ker je čas prehladov, poglejmo najprej nekaj sadnih sort.

Damijana nas je sprejela na svojem eko vrtičku v Begunjah pri Cerknici. Lepo obdelane gredice so del trate, družbo jim dela veliko vrst jagodičevja, tu najdemo tudi beli ribez in asimino, prvič pa smo se srečali tudi z žižolo.

Asimina (lat. Asimina triloba) je doma v severni Ameriki, primerna za katerikoli tip tal in odporna na nizke temperature, ni zahtevna, liste in vejice pa lahko uporabimo tudi kot naravni pesticid. Plodovi dozorijo v septembru. So zelenkasti, podolgovato ovalni. Kožica ploda je trda, zelena in postane ob zrelosti rumenorjava. Meso iz plodu jemo z žličko. Je rumeno, mehko, aromatično, spominja na mešanico okusov banane, ananasa in manga.

Žižola (lat. Ziziphus zizyphus) pa je trnat grm, ki ima od maja do avgusta šopaste rumene cvetove, sadeži pa so rdeče rjave barve in dozorijo v oktobru. Žižole so sladke in imajo izjemno veliko vitamina C ter do 5% beljakovin.  En plod žižole na dan pokrije potrebe po vitaminu C.

V gostilni Pr Matičku na Primskovem v Kranju dobite na krožnik zelenjavo, ki jo pridela Simona na svojem vrtu. Predvsem goji veliko različne solate, saj pravi, da kupljena nima okusa. Na vrtu najdemo tudi zelišča in začimbnice, ki jih uporabljajo pri pripravi jedi ali pa za dekoracijo. Ob vrt so posadili tudi škorž ali skorš (lat. Sorbus domestica).

Včasih zelo razširjeno gozdno in sadno drevo izvira iz Male Azije. Danes so drevesa redka, čeprav zelo nezahtevna. Cveti v sredini maja, obrodi pa rjavkastozelene plodove. Plodovi rastejo v skupinah in so podobni plodovom divje jablane. Dozorijo v oktobru. Užitni, slajši in mehkejši postanejo šele, ko se zmedijo, podobno kot nešplje. Ga. Simona iz skorža izdeluje slastno marmelado.

Veliko neobičajnih vrst kulturnih rastlin smo videli tudi v Poljubinju pri Čujecevih – topinambur, andska jagoda, čičerika? Bogato znanje o zeliščih in jagodičevju gospodar s pridom izkorišča tudi pri dejavnosti žganjekuhe.

Volčje jabolko (lat. Physalis peruviana), fizalis, perujsko volčje jabolko, andska jagoda je le nekaj imen, pod katerimi se skriva ta nenavadni sadež. Rumeni plodovi, oviti v pergamentasto srajčko spominjajo na oranžne lampijončke, ki krasijo mnoge naše vrtove in so plodovi navadnega volčjega jabolka. Danes slabo poznan eksotičen sadež je bil včasih v Prekmurju in Prlekiji precej pogost, sušili so ga in uporabljali kot rozine. Sveži sadeži so bogati z vitaminom A, vitamini iz skupine B, vitaminom C in fosforjem, zato si z njimi lahko pomagamo tudi pri spomladanski utrujenosti in pomanjkanju vitaminov. Pomagajo pa tudi pri zdravljenju težav z ledvicami in mehurjem.

Pri Okornovih v Spodnji Sorici nas je pozdravila mogočna stara obcestna gostilna ? kmetija. Vrt leži na bregu potoka Štajnpoh, tik pred izlivom v Selško Soro. Tako jih suša ne prizadene preveč. Poleg vrta, kjer gojijo različno zelenjavo in jagodičevje, ki ga uporabljajo tudi v gostilni, smo si ogledali še njivo. Na njej je predvsem veliko različnih sort fižola, domači že iz izkušenj vedo, kaj na tej legi uspeva.

Prvič smo na naših obiskih videli tudi lan (lat. Linum usitatissimum L.), ki je bil nekoč močno zastopan na slovenskih njivah. Iz njega so naše babice pridobivale tako olje kakor tudi platno ter seme posipale po kruhu. Kasneje se je lan umaknil z naših njiv, vendar se sedaj zopet vrača. Vzrok za to lahko pripišemo dejstvu, da je lan široko uporabna rastlina. V Sloveniji so vremenski pogoji bolj kot predilnemu naklonjeni pridelavi oljnega lana. Poznamo namreč sorte za predivo, sorte za seme in olje ter nekatere vrste, ki so primerne za okrasno rastlino.

Še eno vsestransko uporabno rastlino smo srečali kar nekajkrat industrijsko konopljo (lat.Cannabis Sativa). Boris iz Griž pridelana semena konoplje uporablja pri peki kruha. Poleg tega nam je na svoji njivi zaupal vrsto izkušenj, ki jih je pridobil pri sonaravnem kmetovanju in pokazal vrsto svojih inovacij in inovativnih doma narejenih pripomočkov za delo. Zanimivi so njegovi recepti ? požeto piro pusti kaliti, jo zmelje skupaj s kalčki in tako dobi s hranilnimi snovmi bogatejšo moko. Po piri seje ajdo, obira jo ročno, hkrati z zelmi, ki jih tudi posuši in zmelje. Pravi, da tako dobi ajdovo moko in kruh prav posebnega okusa. Zanj ima velik pomen življenje z naravo in v naravi, njive obdeluje ljubiteljsko in se veseli pridelka, ki ga daje narava. Pri posevkih ga vodi intuicija, eksperimentiranje in povezovanje različnih znanj. Tudi Miha z Vrhnike seje konopljo. Poleg te prideluje še ajdo, iz delčka katere pridela pribl. 30 kg ajdovega čaja, s plodovkami pa oskrbuje kupce ?zelenega zabojčka?.

Rudi in Alenka sejeta konopljo prvič. Iz sivke že pridobivata eterično olje, zato se bosta tega lotila še s konopljo. Za primerjavo – iz enakih količin sivke dobiš 100 ml eteričnega olja, iz konoplje pa le 2 ml. Viri navajajo, da ima konopljino olje visoko vsebnost nenasičenih maščobnih kislin ter idealno razmerje esencialnih maščobnih kislin, ki so potrebne za naše zdravje.

Vsem opisanim natečajnikom je skupno to, da iščejo možnosti in se ne bojijo poskusiti kaj novega. Delujejo v skladu z besedami evropske poslanke Kukovičeve ?danes moramo poiskati vse možnosti!?

×××

Ekipa Požen Evropo

Utrinki ocenjevalne komisije osmič

Naši natečajniki obdelujejo zemljo tudi v težkih pogojih in na strmih pobočjih. Že vožnja do njih je bila včasih izziv. Obiskali smo tudi kraj, kjer je odraščala pobudnica projekta Požen Evropo, evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič. V svoji knjigi Voz na strmini je kar celo poglavje naslovila ?Moja strmina? in med drugim zapisala ?Človek je inovativen predvsem takrat, kadar ne živi v prevelikem razkošju in kadar ima stik z naravo in svobodo ustvarjanja.? Ugotavljamo, da to velja tudi za naše spodaj opisane natečajnike!

Bača pri Podbrdu je majhen kraj na obronkih nad Baško Grapo, kjer se dolina Bače počasi že dviguje proti Selški dolini. Ekološko kmetijo je družina Kenda s 5 otroki prevzela od strica. V vasi živi 14 prebivalcev, od tega jih je 7 pri Kendovih. Takoj po 2. sv. v . jih je tu živelo okoli 300. Pred hišo je lepo obdelan in ograjen vrt s kapelico, ki kaže na to, da gospodarica kljub zahtevni službi ravnateljice šole rada poprime tudi za delo na kmetiji. Pravi, da je s svojim delom spodbudila tudi sosede, da kljub višji starosti in težkim pogojem ohranijo voljo in ljubezen do obdelovanja zemlje. Poseben vrtiček imajo tudi otroci.

V bližini smo se povzpeli še v vas Kuk. Obdelovati zemljo na tako strmih pobočjih pomeni tudi ohranjati podeželje.  Ga. Martina se tega zaveda. Ob hiši ima vrt, kjer prideluje le semena. Do njive smo se podali na strmo pobočje nad Baško grapo. Želi si, da bi lahko od kmetijstva tudi živela, v sebi nosi poslovno idejo, za katero upamo, da jo bo lahko razvila.

Na Tolminskem smo obiskali Kanalski Lom, kjer ga. Marica obdeluje del kmetije svojih staršev. Prideluje raznoliko zelenjavo, ki jo na tržnici tudi prodaja. Negativnih vplivov onesnaževanje tu ni, je pa gospa izpostavila problem vode. Po hudem potresu je vode na teh pobočjih namreč zmanjkalo in zdaj imajo velike probleme z oskrbo. Tako si zalivanja ne morejo privoščiti, kar pa velikokrat pomeni manjši pridelek in manjši zaslužek.

Visoko v Belih vodah, pod ugaslim Smrekovcem, smo obiskali dve kmetiji. Na prvi gospodari mlada družina Hudolin. Kmetija je sicer govedorejska, redijo krave dojilje, del površine pa je namenjen tudi vrtu, kjer smo našli vse priporočene kulture. Še prav posebej smo bili navdušeni nad ogromnim starim nasadom ribeza, ki se bohoti na strmini pod staro domačijo.

Pri drugih, Lenkovih, imajo pravi kmečki vrt, bogat z zelenjavo, zelišči in tudi rožami, ki so po slovenski tradiciji sestavni del vrta.

×××

Ekipa Požen Evropo

Utrinki ocenjevalne komisije sedmič

Na naših poteh po Sloveniji smo srečali tudi ogromno mladih, ki ostajajo na kmetijah ? kot mladi prevzemniki ali kot tisti, ki dajo kmetiji s svojimi idejami in energijo nov polet. Pobudnica natečaja, evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, se zaveda potenciala mladih in je že večkrat poudarila: ?Mladi se morate zavedati, da ste del rešitve in ne problema. Bodite samozavestni, upajte si spregovoriti, saj ste vi in vaše ideje prihodnost nas vseh.?

Na Štajerskem smo obiskali tri takšne kmetije – ekološka kmetija Cenc v Zgornjih Lažah je zgledno urejena kmetija, kjer jim glavni del dohodka daje pridelava jagod. Poleg tega imajo tri rastlinjake, v katerih gojijo še paprike, paradižnik in drugo zelenjavo. Posajeno imajo tudi drugo jagodičevje, precej ga predelujejo. Pravijo, da večino prodajo kar doma, na podlagi dobrega glasu in vračajočih se kupcev, ki so zadovoljni s kakovostjo njihovih pridelkov. Prepričani smo, da je to težko doseči, posebej v vaškem okolju, kjer vsak prideluje svojo zelenjavo. Cenčevim je to uspelo. Pokazali so nam letošnji pridelek česna, pridelujejo tri različne sorte. Postreženi smo bili z na Ptujskih dobrotah nagrajeno jagodno in odlično češnjevo marmelado.

Alenka Markež iz Ptuja še ni dolgo na kmetiji, pa že lahko pokaže zelo velik in lepo urejen zelenjavni vrt. Skrbi za to, da je na krožniku čim več sveže zelenjave, posebej solate prav nikoli ne kupujejo.

Na ekološki kmetiji Poprask v Šmarskem Skornu, gospodinja Tatjana daje poseben poudarek vrtu, zelenjavnemu in zeliščnemu. Za ekipo Požen Evropo je bil to vrt presenečenj in raznolikosti. Raznolikost kulturnih uporabnih rastlin, ki jih zasejemo in vzgajamo, je tista, ki zemlji dodaja vrednost. Zemljo ohranja v dobri kondiciji, družina pa ima pester in zdrav jedilnik! V okviru pobude evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič podpiramo raznolikost in s tem zdravo in uravnoteženo prehrano, ki nam daje energijo za spopadanjem z vsakodnevnimi obveznostmi.

Kar nekaj časa je trajalo preden smo našli malo vasico Gorenje Dole pri Škocjanu na Dolenjskem. Iskali smo kmetijo Mehak.  Z mlado prevzemnico Jožico je prišla tudi odločitev, da kmetijo preusmerijo v ekološko. Skrb za okolje kažejo tudi z rastlinsko čistilno napravo. Želijo si sodelovanja z otroci, vrtci in šolami, njihova želja in cilj je vzpostavitev učne kmetije. Jožica je aktivna tudi v Društvu podeželskih žena.

Na Gorenjskem smo se ustavili na robu vasi Ovsiše, na ekološki kmetiji Porta Fister. V okviru partnerskega kmetovanja pridelujejo zelenjavo, prodajajo jo tudi na tržnici, redijo živali za sveže meso in suhomesnate izdelke, pridelujejo raznovrstna žita, katere sami predelajo v kaše, zdrobe in moke, pečejo pa tudi kruh v krušni peči. Poleg kmetovanja ponujajo tudi prenoćišča v apartmaju, na senu pod kozolcem in pogostitve z ogledom kmetije.

Če še niste slišali za partnersko kmetijstvo, je to najbrž zato, ker je tak način povezovanja med kmeti in potrošniki pri nas novost. V svetu so se razširili različni modeli, vsi pa imajo skupni imenovalec: spodbujajo lokalnost, trajnostno in etično potrošništvo. Ponavadi gre za enega kmeta ali skupino kmetov, ki prodajajo svoj pridelek 20 do 30 odjemalcem. Kmet se dogovori s posameznikom, da bo le-ta vsak teden kupil košarico zelenjave, kmet pa zaradi zagotovljenega odkupa lahko ponudi nižjo ceno. Odjemalcem je tako ponujena možnost dostopa do visokokvalitetnih živil, kmetu pa je omogočeno dostojno življenje.

Pot smo nadaljevali do ekološke kmetije pri Jurjevc v Trebiji. Ukvarjajo se z pri nas zelo redko dejavnostjo in sicer pridelavo ekološkega mleka. Oddajajo jo v KGZ Škofja Loka kot eni izmed le štirih dobaviteljev ekološkega mleka. Poleg tega imajo na treh in pol hektarih njiv posajeno žito in zelenjavo. Skrbijo za kulturno in naravno dediščino, z lastnimi sredstvi so obnovili most čez Soro (značilni poljanski pokriti most), želijo pa tudi obnoviti staro domačijo.

Evropska poslanka je prepričana: ?Zavedati se moramo, da je lahko zemlja tudi priložnost. Nastajajoča evropska kmetijska reforma bo mladim prinesla veliko priložnosti. Tu bo pomembna tudi vloga vlade in lokalnih okolij, da bomo pri črpanju evropskih sredstev uspešni. Ključ do uspeha pa so ustrezno pripravljeni projekti.? Zatorej mladi ? prihodnost je v zemlji!

×××

Ekipa Požen Evropo