November v znamenju EPP resolucije in izključevanja s strani političnih nasprotnikov

?O evropskih vrednotah ne moremo samo govoriti, moramo jih živeti?

“Ni pomembno, če je Slovenija na dnu, samo da imamo levo vlado.” Tako bi lahko razumela reakcije političnih nasprotnikov v domovini, ki so vezane na nedavno sprejeto resolucijo naše evropske politične skupine EPP glede stanja v Sloveniji. Toda dejstva kažejo, da imamo najslabše kazalce uspešnosti, da Evropska komisija izraža dvome glede našega pravosodnega sistema, da Slovenija ni uspela izkoristiti 50% evropskih sredstev, da so javna naročila nepregledna in da se Predsednika Slovenske demokratske stranke (SDS) izključuje in diskreditira odkar je pred 25. leti prišel iz zapora.

Samo v enem tednu sem sama doživela primere izključevanja na različnih nivojih. V ponedeljek zjutraj sem se na pisno povabilo župana Velenja udeležila seje poslancev in županov iz regij ob Dravi, Koroške in SAŠA regije. V uvodnem nagovoru je na moje presenečenje povedal, da sem na seji tudi jaz kot poslanka v Evropskem parlamentu, čeprav me ni povabil! Je to utečena kultura komuniciranja ali izključevanje? Zaradi mnogih udeležencev sestanka, ki jih spoštujem in zaradi zavedanja, da moramo iskati vse možne poti za izhod iz krize, sem ostala na sestanku tako dolgo, da sem predstavila evropske priložnosti za te regije.

Istega dne sem se udeležila tudi seje Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana. Seje MS MOL so še vedno zaprte za oči javnosti. Župan je ukazal izključitev svetnika SDS, ker je želel odkrito snemati. Sejo je nato župan prekinil, ker smo mi, skupaj z svetnikom vztrajali, da je za demokracijo javnost in preglednost sej nekaj normalnega. V Evropskem parlamentu, kamor prihajajo voditelji kot je Angela Merkel ali poslovneži kot je Bill Gates, so vsi nastopi javni in se jih snema. Poslanci pa si lahko pomagamo z vsemi oblikami približevanja informacij javnosti. Je ukaz o izključitvi svetnika stanje utečene kulture ali gre za prikrivanje dejstev pred javnostjo?

Naslednji dan sem delo nadaljevala v Bruslju. Osrednja pozornost je bila namenjena skupščini EPP, katere članica je tudi naša SDS. Predsedstvo EPP je podalo Resolucijo o stanju v Sloveniji. Med udeleženci iz 28 evropskih držav je dobila popolno podporo. Za vladajočo politiko v Sloveniji je značilno, da ljudem ne prikazuje realnega stanja in da v mnogih dejanjih izžareva evroskepticizem. Resolucija EPP je zgodovinskega pomena, ker prihaja v času, ko je Slovenija padla z vrha uspešnih držav na dno Evropske unije. Šibkost demokracije, ki jo kažejo raziskave, neučinkovito izvajanje reform in pomanjkanje evropskih vrednot so dejstva, ki terjajo širšo politično pozornost. Mnogo bolj prijetno bi mi bilo, če bi politična skupina lahko razpravljala o uspehih in dobrih zgledih v naši domovini.

V resoluciji sta izraženi skrb in pozornost zaradi ekonomske krize, kar se kaže tudi v socialni in okoljski krizi. Večina evropskih držav ima danes pozitivno gospodarsko rast in zmanjšuje primanjkljaj v proračunu. V Sloveniji se dogaja ravno obratno, še slabše napovedi za gospodarstvo in še večji primanjkljaj. Za več kot sedem procentov bodo stroški večji od prihodkov! Tudi evidentno nereformirano sodstvo, na katerega se je v svojem poročilu ozrla tudi Evropska komisija, je tema resolucije. Opozarjanje na vladavino prava in temeljne človekove pravice je bistvo vseh demokratičnih sistemov. Da pa je Janez Janša predmet izključevanj ni nova informacija, niti na evropskem nivoju. Je pa novo, da je EPP opozoril na pravičnost in hitrost pri sodnih postopkih. Opozicijski voditeljici, Juliji Timošenko, so sodili le še v Ukrajini, V Evropski uniji je Slovenija pri tem unikum. Je pa to zelo udobno za politične nasprotnike! Posebne pozornosti evropskih institucij in politike do vladavine prava bi se morali veseliti. V kolikor pa delimo ljudi na prave in neprave, potem seveda ni te želje. Kritiki Resolucije ne omenjajo zelo pomembne vsebine o javnih naročilih. Le zakaj je Slovenija izkoristila samo 50% evropskih sredstev? Morda se je pretežko prilagoditi standardom preglednosti in enakih pogojev za vse. Vlada bo 2 milijardi evrov pustila v Evropi, to pa je višina prihodkov, ki jih na primer Gorenje z 10.000 zaposlenimi pridela v dveh letih!

Vse to so dejstva, zaradi katerih sem tudi osebno prepričana, da je pozornost največje politične skupine v Evropskem parlamentu do Slovenije nujna in zgodovinska. Politični nasprotniki bi z vsemi sredstvi želeli obdržati preprogo nad resnim pomanjkanjem demokracije v naši domovini.

Konec tedna sem se udeležila konference predsedstva EPP v Amsterdamu, z naslovom  Evropske rešitve. Prisluhnili in razpravljali smo o dobrih rešitvah in praksah. Med drugim tudi o Nizozemski, ki zna izkoristiti vsako ped zemlje (mivke), živeti nekaj metrov pod morsko gladino in izvažati po vsem svetu. Razpravljali smo o politikah socialno tržnega gospodarstva, ki bi zmanjšale brezposelnost.

V naši politični skupini in v stranki SDS verjamemo v ljudi. Ljudje so del rešitve, ne pa del problema. Toda povrniti moramo zaupanje ljudi v politiko na način, da preidemo od besed k dejanjem. Tudi na konferenci Evropske rešitve, je bila med drugim pozornost namenjena tudi Sloveniji. Dobila sem priložnost, da sem predstavila projekt iz Slovenije “Hrana za zdravje in delovna mesta”. Ta projekt bi lahko ob širši podpori mnogim pomagal do samozaposlitve ali podjetništva. Projekt je dobil dobro podporo s strani poslank in poslancev. Razen redkih kritik in drugačnih pogledov, so se vsi strinjali, da je potrebna večja občutljivost do zdravja ljudi ter do naše zemlje. Oboje pa je inovativna osnova za zmanjšanje brezposelnosti. To je ponoven dokaz, da je politika EPP konsistentna v odnosu do naše domovine in do krizne situacije.

Politiki moramo oblikovati okolje, v katerem bodo mladi imeli upanje za svojo prihodnost in kjer bodo starejši čutili varnost. S kritiziranjem vsake rešitve in s skrivanjem slabosti našega stanja tega ne bomo dosegli. Tudi z novimi davki ne. Lažje pa bomo to dosegli z inovativnim in ustvarjalnim pristopim. Predvsem pa z evropskimi vrednotami. Toda tako, da o njih ne bomo le govorili, ampak jih bomo tudi živeli!

 

Zofija Mazej Kukovič

Zofija Mazej Kukovič govorka na srečanju predsedstva Evropske ljudske stranke v Amsterdamu

 

                                         Bruselj, 13. 11. 2013

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič(EPP/SDS) bo v petek 15. novembra 2013 na srečanju predsedstva Evropske ljudske stranke v Amsterdamu kot govorka nastopila na panelu:

?Proizvodnja zdrave in zadostne količine hrane za Evropo in svet?

Poslanka bo v svojem govoru opozorila na ključne izzive Evropske unije povezane s hrano in zdravjem ter izpostavila priložnosti za samozaposlitev in podjetništvo. V sklopu te tematike bo predstavila svojo pobudo Požen’ Evropo ter rezultate prvega natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta, s katerim v domovini spodbuja ljudi naj obudijo ljubezen do zemlje ter zberejo pogum za podjetništvo.

***

 Za ogled govora v živo:

http://www.eppgroup.eu/tv

 

V Evropskem parlamentu zmanjšujemo ovire za podjetja

V tem tednu smo imeli v Evropskem parlamentu, tako v odboru ITRE kot tudi na okroglih mizah, razprave o učinkih, ki jih ima uvedba uredbe REACH tako na podjetja kot tudi na celotno družbo. To je uredba o obvezni registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij, uporabljenih v produkcijskem procesu v vseh industrijskih panogah. Zato je bilo v ospredju vprašanje kako uravnotežiti zakonodajo, da bo imela čim manj negativnih posledic za podjetja, hkrati pa bo zagotovila višjo raven zaščite zdravja, okolja, potrošnikov in zaposlenih pred tveganji, ki jih lahko predstavljajo kemikalije.

Uredbo REACH se pogosto obravnava kot drago za mala in srednja podjetja. In čeprav je zakonodaja REACH dobrodošla in nujna je potrebna realna ocena učinkov, ki bi ga ta zakonodaja imela na področju varovanja zdravja in okolja pred tveganji, ki jih predstavljajo kemikalije. Razlog za to je, da uvedba uredbe REACH predstavlja obremenilen učinek za podjetja, saj je uvedba povezana z znatnimi stroški, ki lahko vodijo do sprememb v tržni strukturi. Umik nekaterih kemikalij ima lahko vpliv na zvišanje cen, poslabšanje konkurenčnega položaja in posledično potencialno izgubo tržnega deleža v primerjavi s proizvajalci iz držav v razvoju, ki niso podvrženi temu sistemu reguliranja uporabe kemikalij. Skupna predvidena ocena stroškov zakonodaje REACH iz oktobra 2003 se je izkazala za prenizko, in to skoraj za polovico. Do leta 2012 so stroški znašali približno 1 milijardo evrov, do leta 2018 pa se lahko povzpnejo tudi na 1,5 milijarde evrov ali več. Zato v evropskem parlamentu še naprej potekajo razprave na to temo. Le-te so privedle tudi do znižanje registracijskih pristojbin za mala in srednja podjetja, kar je vsekakor dobrodošel korak. Poleg visokih stroškov je vsaka nova avtorizacija tudi relativno dolgotrajen proces, za katerega se ne ve kako se bo izšel, saj ni nujno, da vsaka substanca dobi dovoljenje za uporabo.

Čeprav je industrija kritična do nekaterih delov izvajanja zakonodaje se vsi, tudi proizvajalci uvozniki in distributerji kemikalij zavedajo, da morajo prevzeti odgovornost za varno ravnanje s kemikalijami. Zaenkrat je zaznana dodana vrednost zakonodaje REACH za mala in srednja podjetja še zelo omenjena, saj mnogo malih in srednjih podjetij do sedaj ni občutilo še nobene, čeprav nekatera priznavajo, da se je zvišala stopnja znanja, kar se bo vsekakor izkazalo za koristno v prihodnosti. To potrjujejo tudi raziskave, ki nakazujejo na pozitiven trend, saj podjetja počasi že dosegajo napredek in od začetka veljavnosti uredbe REACH nenehno iščejo nadomestne rešitve za nevarne kemikalije, s čimer se je precej zmanjšalo tveganje zaradi snovi, registriranih v okviru REACH. Tudi državljani opažajo pozitivne posledice, saj je po raziskavi Eurobarometra kar 61 % Evropejcev prepričanih, da so kemikalije danes varnejše kot pred desetimi leti. Potrebno pa se je zavedati, da je za vsako inovacijo in napredek potreben čas. Tako kot je v športu potrebno ogromno časa in truda ter svetovni rekord v teku na 100 m, 9.58s, ni bil dosežen z 1 tednom, mesecem ali letom treninga, tako tudi inovacije na področju uporabe kemikalij za razvoj potrebujejo več let ali celo desetletje. Zato tudi podjetja potrebujejo čas za inovacije in razvoj že obstoječih izdelkov.

***

Dodatna pojasnila:

Trije glavi elementi sistema REACH so:

  • registracija: proizvajalci in uvozniki katerekoli kemikalije morajo registrirati bistvene informacije (proizvedene količine, načrtovana uporaba, ocena tveganja izpostavljenosti ljudi in okolja, predlagani ukrepi za zmanjševanje tveganj) o vseh substancah, ki presegajo produkcijo ene tone letno na posameznega proizvajalca. Proizvodnja in uvoz snovi bo mogoča le za tiste snovi, ki bodo pravočasno registrirane.
  • evalvacija: izvajala bi se s strani pooblaščenih organov z namenom oceniti ali določena substanca predstavlja tveganje za zdravje in okolje. Evalvacija bi bila potrebna za vse substance, ki presegajo produkcijo 100 ton letno ter za tiste substance, ki so rizičnega značaja.
  • avtorizacija: substance, ki imajo izredno rizičen značaj, ne glede na proizvedeno količino bodo postopoma uvrščene na seznam snovi rizičnega značaja, ki predstavljajo nevarnost za zdravje človeka in okolje in posledično potrebujejo nadzor. Uporaba substanc iz tega seznama, tako za prodajo substance kot samostojnega produkta kot tudi za njihovo uporabo le kot komponento v produktu, bo dovoljena šele po izdaji dovoljenja.

Obveznosti izhajajoče iz zakonodaje REACH zadevajo vaše podjetje, če ste:

  • proizvajalec ali uvoznik kemijskih snovi ali mešanice kemijskih snovi (pripravkov),
  • proizvajalec ali uvoznik izdelkov, ki vsebuje snovi iz seznama snovi rizičnega značaja,
  • predelujete kemikalije ali uporabljate te formulirane proizvode pri svojem delu in ste t.i. nadaljnji uporabnik.

***

Dodatne informacije:

Strokovne podlage natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta

Pravkar končan vseslovenski nagradni natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta je nastal kot nadaljevanje strokovnega projekta, ki ga je na pobudo evroposlanke Zofije Mazej Kukovič in njene ekipe Požen’ Evropo naredil ERICO, Inštitut za ekološke raziskave iz Velenja.

Na spodnji povezavi si lahko pogledate končno poročilo strokovnega dela projekta Zdravo okolje za zdrave ljudi. Cilj projekta je bilo osveščanje o pomembnosti večje neodvisnosti od uvožene hrane, ohranjanje genske raznovrstnosti z ohranjanjem avtohtonih sort rastlin, več delovnih mest, izboljšanje kvalitete življenja ljudi in zdravja prebivalcev Slovenije. S projektom smo želeli povečati pridelavo zdrave hrane v zdravem okolju, vzpodbuditi ljubezen do zemlje in lokalno pridelane hrane, z vzgledi povečati ozaveščenost o zdravem načinu življenja, širiti dobre prakse samozaposlitve in podjetništva na področju hrane, spodbuditi inovacije, medgeneracijski prenos znanj ter prenos znanj iz inštitutov v prakso.

V poročilu boste našli veliko uporabnih informacij o sortah, gojenju in zahtevah obravnavanih kmetijskih rastlin, izračune o ekonomski upravičenosti pridelave in opredelitev primernih območij za pridelavo česna, jagodičevja, stročnic in rži.

Končno poročilo Zdravo okolje za zdrave ljudi!

Karte primernih območij za pridelovanje obravnavanih kmetijskih vrst v predalpskem svetu Slovenije

Karte so zelo uporaben in hiter pripomoček, da ugotovite ali bi se in kje lotili gojenja posameznih obravnavanih vrst. Našega natečaja nismo omejili le na predalpski svet, zato je ERICO, Inštitut za ekološke raziskave, izdelal še karte za opredelitev območij primernih za pridelavo česna, jagodičevja, stročnic in ajde v celotni Sloveniji. Površina, označena s temno rjavo barvo, je primerna za gojenje obravnavane kulture.

Karte območij primernih za pridelavo česna, jagodičevja, stročnic in ajde v Sloveniji

Pri projektu je sodeloval tudi Inštitut Jožefa Stefana iz Ljubljane. Oglejte si končno poročilo projekta Ajda, Požen’.

Zaključno poročilo projekta Ajda, požen’! 

ERICO, Inštitut za ekološke raziskave iz Velenja, je sodeloval tudi pri izvedbi natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta. Strokovno obdelane rezultate terenskega dela si lahko ogledate spodaj.

Končno poročilo Hrana za zdravje in delovna mesta 

Upamo, da boste v poročilih našli veliko zanimivih in uporabnih znanj, saj je eden izmed naših ciljev tudi prenos znanj iz inštitutov v prakso!

 

***

Za dodatne informacije se obrnite na:

Špela Menih Novak, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič,  +386 (0)591 58 672, natecaj@pozenevropo.net

 

Kakovost našega življenja in zdravja je neposredno povezana s hrano

Recepti zbrani v natečaju Hrana za zdravje in delovna mesta

Pomemben del natečaja je bilo tudi zbiranje kuharskih receptov, ki vsebujejo katero od priporočenih kmetijskih kultur ? ajdo, stročnice, česen ali jagodičevje. Pomen zdrave prehrane in prehranjevanja poudarja tudi evroposlanka Zofija Mazej Kukovič: ?Kakovost našega življenja in zdravja je neposredno povezana s hrano. S pripravljanjem hrane izražamo ljubezen do izročil, ki so nam jih prenesli predniki in ljubezen do tistih, s katerimi bomo hrano zaužili. Največji dar so priložnosti, ko se lahko zberemo pri mizi kot družina.?

Z natečajem je bilo zbranih 315 različnih kuharskih receptov. 105 receptov kot glavno sestavino vsebuje ajdo. Jagodičevje je vključeno v 83 receptih, stročnice v 71 receptih, česen pa je kot pomembna sestavina prisoten v 30 receptih. Nekaj receptov vključuje več sestavin hkrati, npr. jagodičevje in ajdo ali stročnice in česen. Šest receptov pa vključuje celo tri obravnavane sestavine (ajda, česen, stročnica): kmečki namaz iz belega fižola in česna, zeliščna juha s fižolom in bobom, fižolova juha, obara z ajdovo kašo, mineštra, ajdovi polpeti s fižolom.

Vsem natečajnikom, ki ste recepte prispevali, evroposlanka polaga na srce: ?Dragi pisci receptov, prav je, da ste ponosni na neizmerno znanje in spretnosti. Verjetno se niti ne zavedate lepote in vrednosti, ki jo imate. Mogoče v vašem znanju še niste odkrili podjetniške ideje, možnosti za samozaposlitev ali dopolnilno dejavnost? Naj vas skupek teh receptov vodi tudi v razmišljanja, ki segajo izven domače mize.?

Dober tek!

knjiga receptov Hrana za zdravje in delovna mesta


***

Za dodatne informacije se obrnite na:

Špela Menih Novak, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič,  +386 (0)591 58 672natecaj@pozenevropo.net

Večina naših vrednot izvira iz naših družin, bodite ponosni nanje

?Večina naših vrednot izvira iz naših družin, bodite ponosni nanje,? je včeraj povedala evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, ki je s svojo ekipo Požen’ Evropo gostila srečanje ob zaključku prvega natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta.

Dvorano Vile Biance v Velenju so do zadnjega sedeža napolnili natečajniki in ostali simpatizerji pobude Požen’ Evropo. ?Danes je med vami mogoče čutiti ljubezen. Čutim premik, ki smo ga dosegli s tem projektom in navdušenje nad vašimi pridnimi rokami, nad znanjem in izkušnjami, ki jih lahko prenašate na mlajše generacije. To je največje darilo današnjega večera.?

Ob tej priložnosti je Zofija Mazej Kukovič predstavila tudi svojo novo knjigo, ki je nastajala v tesnem sodelovanju s poslankino ekipo: ?Vesela sem, da vam lahko danes predstavim svojo novo knjigo, ki nosi naslov Požen’ Evropo. Tako kot moja prva knjiga Voz na strmini, tudi ta opisuje strmino, tokrat evropsko. Knjiga vsebuje moje delo, moje politične trditve, del knjige pa je namenjen vam, udeležencem natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta.Hvala vam, zaradi vas je ta knjiga danes tudi končana.?

Mazej Kukovičeva se je dotaknila tudi trenutnega gospodarskega stanja: ?V Evropi ni vse dobro, ampak kljub vsemu je Evropa naš skupni dom. V njem se mora Slovenija ponovno dvigniti. Danes je žal na zadnjem mestu, imamo visoko brezposelnost. Kriza je kot vžigalica blizu bencina, pazljivi moramo biti tudi pri komunikaciji med seboj in z drugimi. To, da smo v tej krizi razdeljeni, nas ne bo pripeljalo nikamor. Sami moramo vzeti stvari v svoje roke, saj se sicer nič ne bo spremenilo. Ne govorim samo o kmetijstvu, vrtičkarstvu in receptih. Iščimo priložnosti, na katere smo pozabili.?

?Ni nujno, da v zemlji priložnosti najdejo samo kmetje. Tukaj je tudi uporaba interneta, informacijskih tehnologij in uporaba tržnega znanja. Mladi morajo biti aktivni in ne pasivni. Med prijavljenimi natečajniki smo zaznali skoraj 50 podjetniških idej, ki se jih mogoče  sami niti ne zavedate. Hitrih rešitev žal ni, vseeno pa je potrebno začeti že danes,? je prisotne mlade nagovorila evropska poslanka.

Današnje srečanje je služilo tudi razglasitvi rezultatov natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta, na katerega se je prijavilo kar 156 natečajnikov. Ocenjevalna komisija je strnila svoje vtise, saj je pri svojem terenskem delu je pregledala večino Slovenije in zbrala več kot 300 receptov s predlaganimi kulturami (ajda, stročnice, jagodičevje in česen). Poslanka je natečajnikom čestitala: ?Zmagovalci ste vsi. Ostanite še naprej zgled vsem nam.?

Zgodba o natečaju s tem še ni zaključena. Evropska poslanka in njena ekipa namreč že pripravljata nadaljevanje natečaja, ki bo ponudil nove možnosti sodelovanja in povezovanja.

Mazej Kukovičeva je večer zaključila s spominom na svoja otroška leta in ob tem dejala: ?Večina naših vrednot izvira iz naših družin, bodite ponosni nanje. Večkrat se skupaj usedite, kaj dobrega pojejte in se pogovorite. Verjamem v vas, da boste obdržali te vrednote in jih širili.?

***
Za dodatne informacije se obrnite na:

Živa Vovk, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič,  +386 (0)591 58 672info@zofijamazejkukovic.net

?Največji problem je zaupanje v politiko na vseh nivojih, kar je tudi vzrok nizke politične participacije?

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič se je danes udeležila posveta EU Si ti. Pred evropskimi volitvami 2014!

Evropska unija vse bolj postaja politična unija, kjer v ospredje stopajo pravice EU državljanov in državljank, ki nam prinašajo otipljive koristi. Med njimi je tudi pravica do politične udeležbe evropskih državljanov in državljank.

Samo še pol leta nas loči do volitev v Evropski parlament, ki bodo letos neposredno vplivale tudi na oblikovanje vodstva Evropske komisije. ?V Nemčiji je volilna udeležba 65%, v Sloveniji le nekaj čez 20%. Razlika je očitna. Razloge lahko iščemo z različnimi raziskavami, vendar pa tudi sama veliko razmišljam o tem. Bruselj je zelo daleč in tudi mi težko prodremo z informacijami, ki pa so pomembne in se tičejo vsakega,? je med razpravo o razlogih za nizko volilno udeležbo poudarila evroposlanka Zofija Mazej Kukovič. ?Čeprav je pot iz Bruslja dolga 1200 km, je lahko to hkrati tudi samo en klik. Mi lahko veliko informacij pošiljamo preko socialnih medijev in tudi jih. To je edina pot, ki je odprta.  Zanimanje za delo evropskih poslancev je med mediji zelo nizko. Največji problem je zaupanje v politiko na vseh nivojih, kar je tudi vzrok nizke politične participacije.?

Kako aktivirati mlade, je eden izmed bistvenih problemov. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič je poudarila prisotnost koncepta trajnosti v vsakem zakonu, v vsaki uredbi. ?Upanje je tisto, ki je za vsakega najbolj pomembno. In upaš lahko, če veš, da se lahko preživiš tudi sam. Dvom o prihodnosti daje mladim težak nahrbtnik in včasih tudi stanje brezupnosti. Evro trendi gredo v smeri trajnosti. Trajnost se pojavlja na vseh področjih, prihodnost je v trajnosti. To dela po eni strani velike preglavice industriji, jo pa poganja v razvoj, kar pomeni ustvarjanje bolj zdravega okolja ter novih priložnosti in prednosti za ljudi. Nastajajo zelena delovna mesta, ki so pomembna rešitev.?

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

***

Za dodatne informacije se obrnite na:

Špela Menih Novak, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič,  +386 (0)591 58 672info@zofijamazejkukovic.net

Odgovorno za povečano zaupanje pacientov

Evropski poslanci so danes glasovali o novi zakonodaji na področju medicinskih pripomočkov. Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je v imenu politične skupine EPP opozorila na trpljenje in posledice pri ljudeh, ki so zaradi neprofesionalno izvedenih kliničnih testov zavedeni.

Zakonodaja bo vplivala na vse Evropejke in Evropejce. Če ne danes, v prihodnosti. Zato jo je potrebno ustrezno pripraviti. V preteklosti je bilo veliko škandalov, ki so prinesli dovolj škode, a vendar tudi napredek s predlogom, o katerem so danes glasovali v Strasbourgu. Posebna pozornost je namenjena organom, ki bodo pristojni za ugotavljanje skladnosti medicinskih pripomočkov.

Mazej Kukovičeva je pred glasovanjem poudarila: “Podpiram tiste kompromise v poročilu, ki so razumni in ki mu dodajajo novo kvaliteto. Poročilo omejuje centralizem in zahteva kakovost, povečuje varnost in zaupanje pacientov. Nujno je, da se kot politiki dovolj zavedamo pomena zdravja za vse tiste, ki ga imajo in za tiste, ki so ga žal izgubili. Zaupanje in varnost sta ključna za paciente.”

Mazej Kukovičeve si je skozi postopek sprejemanja zakonodaje prizadevala za vključitev preglednosti, standardizacije postopkov pri sprejemanju novih pripomočkov in za poenostavitev birokratskih postopkov, da bi lahko na trg medicinskih pripomočkov lažje vstopila srednja in mala specializirana podjetja. Po mnenju Mazej Kukovičeve je večja preglednost nujna pri medicinskih pripomočkih tudi zato, da bodo zdravstvene blagajne lahko obvladovale krizne razmere in da bodo imeli pacienti več informacij o možnostih.

Mazej Kukovičeva je v svojem govoru opozorila “Si lahko predstavljamo trpljenje in posledice za ljudi, ki so zaradi neprofesionalno izvedenih testov na področju HIV zavedeni? Si lahko predstavljamo bolečino nezaupanja za osebe z omejenimi zmožnostmi, ki jim medicinski pripomočki predstavljajo dostojanstvo in vključenost v družbo? Si predstavljamo trpljenje žensk, ki jim odstranijo dojke za posledicami raka in potrebujejo silikonski vsadek, v katerega dvomijo? In končno, si lahko predstavljamo mlada dekleta, ki bi se po zgledu velikih filmskih zvezdnic poenostavljeno odločale za posege na  osnovi morda neprofesionalnih genskih testov?”

“Politiki smo odgovorni, da preko zakonodaje povečamo zaupanje, da povečamo varnost pacientov. Kompromisni predlogi hkrati prinašajo skrajšanje birokratskih postopkov in povečanje varnosti za paciente,” je govor zaključila evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič.

Resolucija v Evropskem parlamentu še ni sprejeta, bodo pa rezultati današnjega glasovanja osnova za nadaljnja pogajanja z Evropsko komisijo in Svetom EU.

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

Connecting Europe

Instrument za povezovanje Evrope je nov finančni instrument, ustvarjen za naslednji finančni okvir, in sicer od leta 2014 do leta 2020. Osredotočena bo na pametna, trajnostna in medsebojno popolnoma povezana prometna, energetska in digitalna omrežja. Cilj je ustvariti temelje za dokončanje enotnega trga, tako da bo mogoč prosti in učinkovit pretok ljudi, blaga in virov energije.

Ker je program Connecting Europe finančni instrument, se ga oblikuje v okviru večletnega finančnega okvira. V zadnjem krogu pogajanj, ko so se predhodno strinjale vse tri strani – Komisija, Svet in Parlament, je bilo odločeno, da bo celotni proračun za nekaj več kot 29 milijard EUR. Približno 23 milijard EUR bo dodeljeno prometnemu sektorju, 5 milijard EUR za energetski sektor in 1 milijarda EUR za telekomunikacijski sektor. Pričakuje se tudi zagotovitev dolgoročne izvedljivosti projektov in zmanjšanje njihove tveganosti. Prednost pri financiranju bodo imeli projekti, ki sodijo v vseevropska omrežja. Eden najpomembnejših za promet RS je prednostni projekt št. 6: Črta, ki povezuje Lyon in Budimpešto, ki vključuje prehod Koper – Divača.

Vzpostavljanje te nove linije je potrebno obravnavati kot strateško pomembno za slovenski trajnostni razvoj, zlasti za obalno regijo, predvsem za pristanišče v Kopru. Če železniška proga ni razširjena, bo prihodnji razvoj ogrožen. Ne glede na zamude, ki so se že zgodie, še vedno obstaja možnost, da Slovenija prejme delno financiranje za razširitev infrastrukturnih potreb v prihodnosti.

Koprsko pristanišče je bistvenega pomena ne le za Slovenijo, temveč tudi za Evropo. Sredozemlje poveže v srcu Evrope v tem koridorju, ki poteka skozi Koper. Povezuje Budimpešto in Lyon. Premestitev kontejnerjev iz ceste na železniške tire bo ublažila obremenitev cest. Ceste, kjer se pogosto dogajajo hude nesreče zaradi zastojev. Ko potujem v Francijo na plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, lahko občutim ta gost promet in dolge kolone tovornjakov. To je izkušnja, za katero si ne želim, da bi jo imele druge generacije.

Instrument za povezovanje Evrope bo prinesel dodatna sredstva od leta 2014 do leta 2020. Ker ima Slovenija samo en prednostni projekt v prometu, mora izkoristiti to priložnost in pridobiti čim več sredstev, kot jih lahko.

Ozadje o vseevropskih prometnih omrežjih (TEN-T)

EU-27 obsega 5 000 000 km tlakovane ceste, od katerih je 65.100 km avtocest, 212,800 km železniških prog, od katerih je 110,458 km elektrificiranih, in 42,709 km celinskih plovnih poti. Skupne naložbe v prometno infrastrukturo v obdobju 2000-2006 so znašale 859 milijard EUR.

Stroški razvoja infrastrukture EU do mere, ki bi ustrezala povpraševanju, so bili ocenjeni na več kot 1,5 bilijona EUR za obdobje 2010-2030.

Na podlagi predlogov držav članic, je bilo opredeljenih 30 prednostnih projektov, ki so vključeni v Smernice za razvoj TEN-T kot projekti evropskega interesa.


Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

 

WordPress theme: Kippis 1.15