Tone Pavček
Ob ponovni zlati medalji Tine Maze, medalji Žana Koširja, ob uspehu slovenskih Risov, Katje Višnjar, Vesne Fabjan, Petra Prevca in Teje Gregorin, je bilo praznično vzdušje tudi v Evropskem parlamentu. In če je Slovenija v Evropskem parlamentu zaradi svoje majhnosti večkrat zapostavljena, trenutno sije v vsem svojem siju.
Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič je s ponosom prejemala čestitke poslanskih kolegov, ki so se čudili kako je mogoče, da je tako majhna država kot je Slovenija, na olimpijskih igrah tako uspešna.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da je majhen narod v svetu največkrat prepoznan prav po uspehih športnikov. Mazej Kukovičeva sporoča: ?Po gospodarskih kazalcih smo med zadnjimi v EU, športniki pa ste s svojimi uspehi naši domovini vrnili ugled. Ste srce in ponos Slovenije, ki je postala športna velesila Evrope.?
?Zame velja načelo, da naslednji dan, ko si izvoljen in vse dni naprej, 365 dni na leto, delaš tako, kot da so volitve jutri. Zato si izvoljen in to je tvoje poslanstvo, da si med ljudmi in da si z ljudmi.?
V petek, 14. 2. 2014, se je evropska poslanka udeležila okrogle mize Hrana za zdravje in delovna mesta, ki jo je njena ekipa Požen’ Evropo pripravila v sodelovanju z ŽO MO SDS Novo mesto. Namen okrogle mize je bil predstaviti poslankina prizadevanja približevanja evropske politike življenju v domovini. Osnovo tem prizadevanjem predstavlja projekt Hrana za zdravje in delovna mesta, ki v povezavi med zemljo, pridelavo hrane in sodobnimi informacijsko-tehnološkimi trendi išče priložnosti za inovativna delovna mesta, zlasti za mlade.
?Danes je v Evropi 5 milijonov mladih brez dela. V Sloveniji jih je 30.000. Na eni strani je politika tista, ki mora oblikovat pogoje, v katerih se bo razcvetela ustvarjalnost. Tako evropska, državna in lokalna politika. Hkrati pa na drugi strani brez osebne motivacije in brez tega, da ljudje rešitve iščejo tudi sami, ne gre. Največ ustvarjalnega potenciala in predrznosti je v mladih. Mladi vidijo stvari, ki jih mi ne opazimo več, ali pa se nam ne zdijo pomembne. Mladi imajo velikokrat tudi nore ideje in tem norim idejam je treba prisluhniti.?
S svojim projektom in natečajem Hrana za zdravje in delovna mesta evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič mlade, pa tudi ljudi starejših generacij, spodbuja k uresničevanju drugačnih in inovativnih idej, pri čemer poudarja, da zemlja prevečkrat ostaja spregledana priložnost za delovno mesto ali samozaposlitev. S tem namenom je razpisala že drugi natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta, ki spodbuja k uresničevanju podjetniških potencialov, ki jih zemlja ponuja.
Med drugim pa je izpostavila tudi več zelo pomembnih podlag Evropske unije za to, da bi mladi imeli delo. ?Prva so jamstvene sheme, ukrep, ki je težek 8 milijard evrov. Od tega je tudi Slovenija že prejela 10 milijonov evrov. Drugi je projekt Eurostar, ki je namenjen tistim, ki bi se opogumili za podjetništvo. Tretji pa je program, ki si prizadeva zlasti za to, da bi si mladi nabrali študijske izkušnje tudi v drugih evropskih državah. Evropska unija si prizadeva za okolje, v katerem bi mladi lahko uspeli.?
***
Za dodatne informacije se obrnite na: Živa Vovk, asistentka v pisarni evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič, t: +386 (0)591 58 672, e-mail: info@zofijamazejkukovic.net
V četrtek, 13. februarja, so evropski poslanci, člani Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE), z veliko večino podprli poročilo izida pogajanj med Svetom in Komisijo o vzpostavitvi podpornega programa za nadzor in sledenje v vesolju.
Mazej Kukovičeva (EPP/SDS) je kot poročevalka za skupino Evropske ljudske stranke pozdravila odločitev odbora ITRE in izpostavila:
“Ne da bi se zavedali se dnevno zanašamo na vesoljsko tehnologijo, ko uporabljamo televizijo, internet, mobilne telefone, GPS. Vesoljski sistemi so postali bistveni za vsakodnevno življenje. Postali so bistveni med drugim tudi za izvajanje politik EU, za pospeševanje tehnološkega napredka, inovacij in konkurenčnosti. Vzpostavitev sistema nadzora in sledenja v vesolju je zato nujno potrebna tako z vidika uspešnega delovanja evropskega gospodarstva kot tudi za varnost vseh državljanov EU”.
Podporni program za nadzor in sledenje v vesolju zagotavlja dolgoročni napredek, ki bo vodil do vzpostavitve neodvisnega sledenja delcev v vesolju. Vesoljske infrastrukture vedno bolj ogrožajo vesoljski odpadki. Za zmanjševanje nevarnosti trkov je nujno potrebno spremljanje satelitov in vesoljskih odpadkov. Na ta način se lahko opozori na možnost trka. Vendar pa Evropa zaenkrat še nima zmogljivosti, da bi sama sledila delcem v vesolju. Pri nadzoru in sledenju v vesolju je Evropa v veliki meri odvisna od Združenih držav Amerike. Podatki, ki jih dobi pa so enostranski in nepreverjeni. Evropa mora vzpostaviti avtonomen sistem nadzora v vesolju, da lahko zaščiti lastno vesoljsko infrastrukturo in zagotovi varnost izstrelitev.
?Zaradi izgube satelita pride tudi do izgube kritične satelitske komunikacijske zmogljivosti, ki je v kriznih razmerah ključna za hitro in učinkovito odzivanje, ki lahko rešuje življenja. Pomembno je, da tudi zato EU omogoči nadzor in sledenje v vesolju?, je zaključila Mazej Kukovičeva.
***
Za dodatne informacije se obrnite na:
Maja Mikanec, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41884641, maja.mikanec@ep.europa.eu
Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je včeraj v Evropskem parlamentu, gostila in modelirala srečanje z naslovom ?Čezmejni pogled na rešitve za diagnosticiranje redkih vrst raka?.
V novi evropski perspektivi je tisoč milijard evrov, od tega je vsaj 80 milijard namenjenih raziskavam in razvoju. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je ob začetku politične obravnave raka na nivoju EU v Bruslju zbrala predstavnike zdravstvenih organizacij, pacientov, obolelih za rakom in zdravstvene industrije.
Kot je dejala Mazej Kukovičevega imamo znanje, zavedanje in finančno dostopnost. To pomeni, da smo pri zdravljenju raka lahko na dobri poti do uspeha. ?Nujnega je več sodelovanja med državami na področju redkih obolenj raka. Tako lahko olajšamo dostop do zdravljenja tistim, ki se soočajo s tovrstnimi redkimi obolenji. V ZDA vedo, kako pomembno je oblikovanje mrež, to zavedanje pa moramo okrepiti tudi v EU. Tako v okviru evropske referenčne mreže med centri odličnosti oziroma referenčnimi centri na tem področju.? Poslanka je opozorila, da moramo v zakup vzeti tudi finančno situacijo v kateri se nahajamo. ?Sistemi zdravstvenega zavarovanja se v vseh državah članicah soočajo s težavami, kar seveda pomeni tudi manj denarja za učinkovito zdravljenje pacientov.?
Problem financiranja pri redkih vrstah raka je izpostavil tudi predsednik Evropskega združenja onkologov dr. Pablo Casali. Poudaril je: ?Pomembno je, da bi bila mreža ekspertov bolje financirana in podprta s strani EU.?
Predstavnica pacientov, gospa Jayne Bressington, je predstavila primer svoje hčere, ki trpi za redko obliko rakovega obolenja GIST: ?Nikoli nisem verjela in mislila, da se kaj takega lahko zgodi v naši družini. Kot mati nikakor ne moreš sprejeti dejstva, da otroku ne moreš pomagati, ker ne vedo kako. Menim, da je najpomembnejše, da bi imeli pacienti z redkim obolenjem dostop do kvalitetnega zdravljenja kjerkoli v EU. Morali bi se znebiti vseh ovir in povečati dostopnost do strokovnjakov za redka obolenja.?
Predstavnica direktorata za zdravje pri Evropski komisiji gospa Annika Nowak je opomnila na pomen osveščanja pacientov o pravicah, ki jih prinaša Direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu. ?Pacienti namreč morajo imeti možnosti za zdravljenje v drugi državi članici, v kolikor jim zdravljenje doma ni omogočeno. EU želi s tem pripomoči k izboljšavi diagnoz in zdravljenja pacientov po EU. Zato je silno pomembno, da so državljani obveščeni o tem, kaj prinaša direktiva.? Direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu bi morala biti v slovenski pravni red v celoti prenesena do 25. oktobra 2013. Slovenija je prejela uraden opomin Evropske Komisije zaradi nespoštovanja roka. V zakonu mora spremeniti še pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, česar pa še ni storila.
?Motivacija na trgu za vlaganje v raziskave za zdravila za redke primere raka je slaba. Potrebujemo inovativnejši pristop. Seveda smo odprti za vse predloge in sodelovanje z EU?, je željo po sodelovanju v industriji zdravljenja redkih oblik raka izrazila predstavnica Novartisa, gospa Anne Mathieu-Boué.
Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, ki je bila v času predsedovanja Slovenije Evropskemu svetu ministrica za zdravje, se je ozrla na razmere doma, kjer smo med slovenskim predsedovanjem leta 2008 naredili ogromen premik na področju raka. Svet EU je na pobudo slovenskega predsedstva sprejel zaključke in zaveze k dodatnim vlaganjem v raziskave in razvoj v cilju boljšega obvladovanja bolezni raka. ?Po šestih letih smo napredovali do stopnje, ko iščemo rešitve za redke primere. Danes v EU živi 4 milijone ljudi z eno od redkih oblik raka. Soočajo se z mnogimi ovirami na poti do učinkovitega diagnosticiranja in kasneje zdravljenja. E-zdravje, telemedicina in ostala tehnologija omogoča učinkovitejše podporno okolje. Evropska referenčna mreža, ki jo prinaša nova direktiva o čezmejnem zdravstvene varstvu je izjemnega pomena, ko gre za redka obolenja. Manjše države članic EU, kot je tudi Slovenija, ne morejo imeti kritične mase strokovnjakov za redke bolezni raka, zato je povezovanje ključno.?
***
Za dodatne informacije se obrnite na:
Maja Mikanec, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41884641, maja.mikanec@ep.europa.eu
Kaj opredeljuje našo identiteto, po kateri nas v evropski družini narodov prepoznavajo? V prvi vrsti samostojna in lastna država. Slovenci smo bili v zgodovini vedno pod pokrovom. Bili smo ali pod okriljem Ilirskih Provinc ali Avstroogrske monarhije ali komunistične Jugoslavije…Vpogled bi lahko segel mnogo dlje v preteklost, toda bistvo se ne bi spremenilo. Slovenski jezik je tista redkost, ki nam med osemindvajsetimi narodi Evropske unije daje tudi svojo identiteto. Če ne bi bilo Trubarja dvomim, da bi jo imeli. Kljub temu, da imamo kar nekaj besed tako germanskega kot tudi frankofonskega porekla, je slovenščina naše neprecenljivo bogastvo. (Krompir je krompir tudi v francoskem jeziku.)
Naša identiteta in ponos so tudi Slovenci, ki so mednarodno uveljavljeni kot npr fizik Jožef Stefan, Nobelov nagrajenec prof Friderik Pregl, poet France Prešeren, škof in pesnik Anton Martin Slomšek, zdravnica opeklin Zora Janžekovič, ansambel Avseniki in mnogi drugi.
Slovenska identiteta je prepoznana pri drugih narodih le, če jo tudi mi predstavljamo in vzdržujemo v mednarodnem okolju. Smo Slovenci dovolj ponosni na svojo identiteto? Tudi v Bruslju? Po mojih izkušnjah ne. Še vedno nas zamenjujejo s Slovaško, še vedno smo nekdanji del komunističnega dela sveta. Redko je slišati, da bi kdo nenadoma prepoznal Slovenijo in zgodovinsko pomembne predstave našega naroda.
V Bruslju so ravnokar odprli nov muzej, ki prikazuje življenje Bruslja od leta 1860 do 1914. Med njimi so tudi slike belgijskih umetnikov tistega časa. To obdobje je bilo v zaznamovano s krizo in osamosvojitvijo Belgije kot države. Najbolj me je po svoje presenetilo črno belo slikanje podeželja v primerjavi z urbanim okoljem. Petdeset let slikanja podeželja, v slabem pomenu besede, lahko primerjam z negativnim odnosom komunističnih oblasti do podeželja po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji. Posledice je čutiti še danes, ko se mladi le v redkih primerih vrnejo po študiju domov – na podeželje.
Seveda, če ljudje vidijo le negativno sliko določene tematike, potem jo s časom vzamejo tudi za svojo. Kultura nas navdihuje, nam daje energijo, ki je pa lahko naravnana v obe smeri. V pozitivno in negativno. Identiteto si vsak narod ustvarja sam.
Ob slovenskem kulturnem prazniku si zaželimo, da naša identiteta ne bi bila
vezana samo na drugo svetovno vojno, ampak tudi na Trubarjeve slovensko zapisane besede in na čas, ko smo postali samostojna država. Želim si, da bi jo znali graditi na večni želji slovenskega naroda po lastni državi in po priznavanju lastnega jezika.
Drage državljanke in državljani, vse najlepše na tako pomemben dan!
Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je včeraj v Evropskem parlamentu, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu glasovala za Predlog uredbe o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage.
V preteklih letih je prišlo do velikih sprememb v letalski industriji, ki so povezane s povečanjem števila potnikov in letov na notranjem evropskem trgu. Ta razvoj je na splošno pozitiven, vendar se hkrati z njim pojavlja tudi uporaba vprašljivih praks. S tem je zmanjšana kakovost storitev, kar prinaša negativne posledice za potnike.
?Poročilo je uravnoteženo na način, da na eni strani daje večje pravice potnikom, na drugi strani pa skrbi za to, da so letalski prevozniki ne nazadnje tudi delodajalci, ki zaposlujejo ljudi. Potrebno pa je upoštevati tudi manjše letalske družbe, kot npr. v Sloveniji, kjer imamo eno samo manjšo letalsko družbo, saj so na velike zahteve lahko zelo občutljivi?, je v uvodu povedala Mazej Kukovičeva.
Nov predlog Uredbe obravnava in definira pravice do odškodnin v primeru velikih zamud, varstvo pravic v primeru nepredvidljivih in izrednih razmer, pravice do informacij, transparentnost cen, definira časovnost čakanja na vzletni stezi, pravice do dovoljene prtljage ter okoliščine glede izgubljene prtljage.
?Pri pravicah potnikov je dobro predvsem to, da bomo lažje šli nasproti starejšim oz tistim z omejenimi sposobnostmi. Danes je tretjina Evropejcev starejša od 65 let in to moramo upoštevati, predvsem ko gre za zaplete?, je zaključila Mazej Kukovičeva.
Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je včeraj skupaj z drugimi slovenskimi poslankami in poslanci v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, gostila skoraj 140 mladih iz slovenske manjšine v Avstriji in Italiji.
Mladi so opozorili, da mnogi v Avstriji in Italiji dandanes ne vedo kaj slovenska manjšina pravzaprav je. Kljub meji in neposredni bližini Slovenije, za dvojezične table še vedno obstaja pogoj, da mora vsaj 17,5 % prebivalcev govoriti slovensko.
?Počaščena sem, da vas srečam toliko mladih slovensko govorečih zamejcev. To je dogodek brez primere. Govoriti slovensko v Evropskem parlamentu je zame zagotovo največji ponos, zato se še toliko bolj veselim slovenskih obiskov. Vi vsi ste branilci slovenske identitete?, je povedala Mazej Kukovičeva.
Mladi so, tekom razprave, izpostavili največji problem s katerim se soočajo v težkih časih krize, in sicer pomanjkanje priložnosti za zaposlitev. Mazej Kukovičeva je izpostavila: ?Vsaka Evropska zakonodaja je povezana na reševanje brezposelnosti mladih. Konkretne rešitve so v garancijskih shemah za mlade, kjer bi ti po 4. mesecih brezposelnosti morali dobiti eno izmed priložnosti; pripravništvo, študij, funkcionalna znanja.?
?Pomemben doprinos k rešitvam za mlade je tudi mobilnost v smislu študija, zaposlitve ali podjetništva, kar podpirata program Erasmus in program Eurostars. Tudi v slovenskih programih izobraževanja bi se morali osredotočiti na vzpodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti in orientacije v globalnem prostoru, ne pa učenja na pamet tisočerih podatkov.?
Med 5 milijonov mladih brezposelnih v EU od tega več kot 30000 v Sloveniji, gre v veliki meri za strukturno brezposelnost. Sistemi izobraževanja se premalo ozirajo na potrebe trga. Na področju informacijskih tehnologij bo EU potrebovala 1 milijon strokovnjakov. Tudi demografske spremembe zahtevajo več znanj iz področja medicine in teh je v Sloveniji premalo. Na področju pridelovanja hrane je manj kot 5% tistih, ki se s tem profesionalno ukvarjajo. ?Pri pridelavi hrane je danes potrebno povezati motiko z računalnikom! To je priložnost za mlade z ustrezno izobrazbo. Zato smo finančno perspektivo EU do leta 2020 naravnali v smislu teh potreb. Izobraževalni sistem je vsaj v Sloveniji del problema, ki mora postati del rešitve? je zaključila Mazej Kukovičeva.
SODELUJTE PRI ISKANJU REŠITEV ZA ZDRAVJE IN DELOVNA MESTA
Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič s svojo ekipo Požen’ Evropo razpisuje drugi vseslovenski nagradni natečajza iskanje rešitev na področju zdravja in hrane. Natečaj je nadaljevanje uspešnega projekta ?Hrana za zdravje in delovna mesta?. Z njim je na videz oddaljena evropska politika dobila mesto med ljudmi. Še naprej želimo vzpodbujati ljubezen do zemlje, izboljšati odnos do zdravja in opogumljati za podjetništvo.
Posebno pozornost še vedno namenjamo štirim avtohtonim slovenskim kmetijskim kulturam, ki so skoraj pozabljene, a hkrati zelo pomembne za zdravje. To so ajda, česen ter kmetijske rastline iz skupin stročnic in jagodičevja. V prvem delu natečaja so bile izdelane znanstvene osnove (Inštitut Jožef Stefan in Inštitut za ekološke raziskave Erico), ki dokazujejo, da ima Slovenija vse potenciale za pridelavo teh kultur. Te potenciale želimo z drugim natečajem nadgraditi in s povezovanjem zemlje in zdravja razviti inovativno bazo za nova delovna mesta. Povezati motiko z računalnikom.
V okviru natečaja bo Zofija Mazej Kukovič pripravila več delovnih in izobraževalnih srečanj, kjer bodo lahko obiskovalci izvedeli več o pomenu hrane za zdravje, o vzgoji priporočenih štirih kultur, o aktualnih politikah Evropske unije in o namenskih evropskih sredstvih. Za bolj podjetne pa, kako narediti prve podjetniške korake. Delavnice in srečanja bodo organizirana po celi Sloveniji. Ker je imela predstavitev prvega natečaja na evropski ravni pozitiven odziv pri Nizozemcih in Ircih, pa bomo udeležence novega natečaja povezali s podobnimi iniciativami tudi v teh državah.
Drugi natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta bo prijavljenim ponujal več oblik sodelovanja, in sicer bodo lahko sodelovali v obliki zgodbe, fotografije, videa, stripa ali pa z oblikovano promocijsko kampanjo ali spletno stranjo. Vsak natečajnik bo lahko sodeloval z enim ali več prispevki na temo Podjetniške zgodbe, Lokalna pridelava in Zdravo življenje. Prispevki bodo objavljeni na družabnih medijih evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič in pobude Požen’ Evropo, ocenjevanje pa bo potekalo s strani komisije in z glasovanjem javnosti na omenjenih družabnih medijih.
Predstavniki najboljših tridesetih natečajnikov bodo odšli na obisk evropskega parlamenta v Bruselj. Predstavnik najboljše podjetniške ideje, ki jo bo nosilec v času natečaja tudi udejanjil, bo obiskal uspešna start-up podjetja v tujini.
Prijave zbiramo do 28. februarja 2014 na e-naslov natecaj@pozenevropo.
Rezultati natečaja bodo znani 30. oktobra 2014 in bodo objavljeni v glasilu Požen’ Evropo, na spletni strani www.zofijamazejkukovic.net in v drugih družabnih medijih Zofije Mazej Kukovič in ekipe Požen’ Evropo.
Veseli bomo vaše prijave in sodelovanja!
Prijavnico najdete tukaj:
Danes je Zofija Mazej Kukovič z ekipo Požen’ Evropo obiskala Varstveno delovni center Ježek v Velenju in ne moremo opisati veselja in navdušenja, ki smo ga doživeli, ko smo videli koliko truda, energije in kreativnosti delavci vložijo v to, da lahko varovanci svoje popoldneve preživljajo v spodbudnem in ustvarjalnem okolju.
Za začetek so nas varovanci sprejeli s pesmico, ki so nam jo zapeli. Nato pa so nas popeljali po številnih delavnicah, na katerih lahko izživijo svojo ustvarjalnost in domišljijo. Izdelujejo glinene posode, sveče, ustvarjajo z barvami in papirjem, Zofijo Mazej Kukovič pa so izredno navdušili leseni izdelki, kot so nakit, domine, poštevanke ipd. Navdušeni smo bili, ker poudarjajo trajnostne materiale. Veliko izdelkov so naredili tudi za občino in različne šole, direktorica pa je hvaležna, da lahko vedno računajo na lokalno skupnost.
V Varstveno delavnem centru Ježek imajo čisto pravo lesarsko delavnico, kjer mizarji varovancem pomagajo, da se učijo in izpopolnjujejo svoje motorične spretnosti. Gospe in gospodične se bodo navdušile zlasti nad prekrasnim lesenim nakitom, ki ga letos izdelujejo prvič. Nakit izdelujejo iz odpadnega lesa (oreh, sliva, hrast), končni izdelki pa so tako posebni in unikatni, da ga brez težav nosijo tudi najbolj elegantne dame.
Varovanci so na vsaki delavnici poslanki razložili, kaj delajo. Pravijo, da so vedno veseli, ko jih kdo obišče, zlasti če lahko pokažejo, kaj znajo. Direktorica je poudarila, da prav vsak evro, ki ga zberejo od prodaje izdelkov, namenijo varovancem, tako si lahko nekajkrat na leto privoščijo skupen izlet, obisk predstave ali kina.
?V Evropski uniji nenehno poudarjajo nujnost kreativnega okolja v takšnih centrih, vi pa to že počnete! Vaše delo bom z veseljem pokazala vsem v Bruslju,? je povedala Mazej Kukovičeva, ki si v Evropskem parlamentu tudi sicer prizadeva za izboljšanje razmer za ljudi s posebnimi potrebami. Ob tokratnem obisku jih je razveselila z darilcem, in sicer jim je omogočila izlet v Celje in ogled filma Gremo mi po svoje 2, dogovorili pa smo se tudi, da se bomo ob različnih priložnostih vedno spomnili na njihove izdelke.
Današnji obisk je tudi nam polepšal dan, saj smo videli, koliko možnosti dajo mentorji VDC Ježek varovancem, da razvijajo svoje spretnosti. So unikaten primer podjetništva, je poudarila Kukovičeva. V albumu vam predstavljamo utrinke z današnjega druženja in vse izdelke, ki jih izdelujejo varovanci ob pomoči mentorjev Varstveno delovnega centra Ježek v Velenju.
Mogoče pa najdete kaj zase!
***
Ekipa Požen’ Evropo
