Kaj opredeljuje našo identiteto, po kateri nas v evropski družini narodov prepoznavajo? V prvi vrsti samostojna in lastna država. Slovenci smo bili v zgodovini vedno pod pokrovom. Bili smo ali pod okriljem Ilirskih Provinc ali Avstroogrske monarhije ali komunistične Jugoslavije…Vpogled bi lahko segel mnogo dlje v preteklost, toda bistvo se ne bi spremenilo. Slovenski jezik je tista redkost, ki nam med osemindvajsetimi narodi Evropske unije daje tudi svojo identiteto. Če ne bi bilo Trubarja dvomim, da bi jo imeli. Kljub temu, da imamo kar nekaj besed tako germanskega kot tudi frankofonskega porekla, je slovenščina naše neprecenljivo bogastvo. (Krompir je krompir tudi v francoskem jeziku.)
Naša identiteta in ponos so tudi Slovenci, ki so mednarodno uveljavljeni kot npr fizik Jožef Stefan, Nobelov nagrajenec prof Friderik Pregl, poet France Prešeren, škof in pesnik Anton Martin Slomšek, zdravnica opeklin Zora Janžekovič, ansambel Avseniki in mnogi drugi.
Slovenska identiteta je prepoznana pri drugih narodih le, če jo tudi mi predstavljamo in vzdržujemo v mednarodnem okolju. Smo Slovenci dovolj ponosni na svojo identiteto? Tudi v Bruslju? Po mojih izkušnjah ne. Še vedno nas zamenjujejo s Slovaško, še vedno smo nekdanji del komunističnega dela sveta. Redko je slišati, da bi kdo nenadoma prepoznal Slovenijo in zgodovinsko pomembne predstave našega naroda.
V Bruslju so ravnokar odprli nov muzej, ki prikazuje življenje Bruslja od leta 1860 do 1914. Med njimi so tudi slike belgijskih umetnikov tistega časa. To obdobje je bilo v zaznamovano s krizo in osamosvojitvijo Belgije kot države. Najbolj me je po svoje presenetilo črno belo slikanje podeželja v primerjavi z urbanim okoljem. Petdeset let slikanja podeželja, v slabem pomenu besede, lahko primerjam z negativnim odnosom komunističnih oblasti do podeželja po drugi svetovni vojni v Jugoslaviji. Posledice je čutiti še danes, ko se mladi le v redkih primerih vrnejo po študiju domov – na podeželje.
Seveda, če ljudje vidijo le negativno sliko določene tematike, potem jo s časom vzamejo tudi za svojo. Kultura nas navdihuje, nam daje energijo, ki je pa lahko naravnana v obe smeri. V pozitivno in negativno. Identiteto si vsak narod ustvarja sam.
Ob slovenskem kulturnem prazniku si zaželimo, da naša identiteta ne bi bila
vezana samo na drugo svetovno vojno, ampak tudi na Trubarjeve slovensko zapisane besede in na čas, ko smo postali samostojna država. Želim si, da bi jo znali graditi na večni želji slovenskega naroda po lastni državi in po priznavanju lastnega jezika.
Drage državljanke in državljani, vse najlepše na tako pomemben dan!
