Predsedujoča Svetu EU Danska: Ljudje so pripravljeni sprejeti pravično varčevanje

Danska predseduje drugič v zgodovini Evropske Unije. Rezultat njenega prvega predsedovanja je bila tudi širitev Evrope za deset držav. Ponovnega predsedovanja se lotevajo z zanosom in navdušenostjo, kar me v spominih vrne na naše, slovensko predsedovanje v letu 2008.

Predstavitev prioritet, ki jih bo imela Danska v šestmesečnem predsedovanju, je imela v Evropskem parlamentu Predsednica vlade Danske, gospa Helle Thorning – Schmidt, nekdanja poslanka v Evropskem parlamentu. Njene vrednote v predsedovanju  temeljijo na privrženosti Evropi in privrženosti Evropejkam in Evropejcem. Opozorila je, da je v trenutnih pogojih krize varčevanje predpogoj za solidarnost. Ljudje so pripravljeni sprejeti varčevanje, le da mora biti pravično. Zato, da bomo premaknili Evropo naprej, bomo morali vsi zelo trdo delati. Potrebujemo varno Evropo in delo.

Pet ključnih ciljev bo vodilo Dansko predsedovanje:

  1. Odgovorno evropsko gospodarstvo, katerega osnova bo proračunska disciplina in velika politična volja.
  2. Gospodarska rast in bolj dinamična Evropa. Notranji trg je nujno bolj razviti in modernizirati.
  3. Ustvariti moramo zeleno Evropo. To bo imelo neposreden vpliv na zdravje in na nova delovna mesta.
  4. Delovali bomo za varno Evropo. Kriza postavlja mnoge države v hudo preizkušnjo. Ohraniti moramo mir, katerega vrednosti se premalo zavedamo.
  5. Glas Evrope v svetu mora biti močnejši.

Trenutna kriza je test za Evropo in pot iz krize pelje preko več  združene Evrope, ne preko manj Evrope. Evropa ne sme biti problem, Evropa mora biti rešitev. Ali si predstavljamo, kako bi  naj šibkejša Evropa konkurirala na svetovnih trgih Indije, Kitajske, Brazilije?

Zofija Mazej Kukovič

Evropski parlament z novim predsednikom

Prejšnji teden, ko se nam je na skupini EPP predstavil kandidat za Predsednika parlamenta, g.Martin SCHULZ, je bila občutena sprava med našo EPP stranko, katere članica je Slovenska demokratska stranka, in med socialisti, od koder je bil kandidat za predsednika parlamenta. Ob zaključku predstavitve g.Martina Schulza, kjer je bila predstavljena tudi krvava zgodovina Evrope in zavzemanje, da se le ta ne bi nikoli več ponovila, sta se s predsednikom  naše skupine, g. Josephom Daulom, ganjena segla v roke. Čutiti je bilo odpuščanje in zaupanje, ki ga je g. Daul izrazil s podporo na volitvah.

Danes je g. Schultz dobil podporo že v prvem krogu volitev. Največji stranki na levi in desni sta se ob pomembni odločitvi podprli; ker gre za skupno dobro Evropejk in Evropejcev in ker mora v politiki vsak odigrati svojo vlogo, za katero je bil izvoljen.

Novi predsednik je obljubil, da bo predsednik parlamenta za vse in da jasno razume svojo novo vlogo. Da je njegova vloga popolnoma drugačna od predsednika stranke. Cilj, za katerega se bo zavzemal je okrepitev vloge parlamenta in za združeno Evropo, še posebej v kriznih časih. Živimo v najdaljšem obdobju varnosti, miru in blagostanja, ki ga je imela Evropa v svoji zgodovini. Premagali smo vojno, lakoto, in odprli meje. Danes se državljani bojijo za delovna mesta, za pokojnine, za varno starost, za prihodnost otrok… Sedaj moramo znati obvladati tudi aktualno krizo. Tudi raznolikost v Evropi je naša prednost in jo moramo znati ohraniti za prihodnje rodove.

Mnogim v svetu je Evropa zgled tudi po tem, da je znala iz sovraštva napraviti prijateljstvo. Drugi nas vidijo v svetlejši luči, kot mi sami sebe. Evropski parlament mora izražati simbol demokracije nad diktaturo, premagati mora krizo zaupanja v evropske institucije. Več Evrope je lahko le z več parlamentarizma, z več demokracije.

Ker sva enako stara, lahko delim svoje izkušnje, ki jih je danes predstavil zase rekoč, da so naši starši  težko živeli in so si vedno prizadevali, da bi nam šlo bolje. In res nam gre bolje, ni pa samoumevno, da bo šlo bolje tudi našim otrokom in vnukom. Zato je pred nami velika odgovornost do prihodnosti, do mladih, da jim vzpostavimo pogoje za nadaljni razvoj, za študij, za delovna mesta. Vse to pa je moč storiti samo ob spoštovanju temeljnih vrednot Evrope.

Evropa ne sme biti problem v krizi, Evropa mora biti rešitev in Evropski parlament mora imeti pri tem ključno vlogo.

Zofija Mazej Kukovič

Evropa vidi priložnosti v elektronskih odpadkih

Elektronski odpadki postajajo vedno večji delež vseh odpadkov v Evropi. Kako tudi ne, ko ima danes že vsak otrok mobitel, IPod ali iPad, računalnik? Zavedanje o dragocenosti in možnosti ponovne uporabe teh odpadkov še ni na zadovoljivi ravni. Bolj se tega zavedata Kitajska in Indija, kjer obstojajo cele industrije za razgradnjo tovrstnih odpadkov, ki jih kasneje s pridom ponovno uporabijo. V knjigi CRADLE TO CRADLE (OD ZIBKE DO ZIBKE), katere avtorja sta William McDonough in Michael Braungart je zapisano, da bi morali načrtovalci novih produktov načrtovati produkt tako, da je vnaprej jasna tudi njegova razgradljivost in ponovna uporaba po končani življenski dobi. Pot do tega bo še dolga.

Evropski parlament izboljšuje direktivo o elektronskih odpadkih iz leta 2002. Ključni razlog so hitre spremembe na trgu elektronskih produktov in izkazane pomanjkljivosti pri implementaciji obstoječe direktive. Države članice so direktivo tudi dokaj različno interpretirale predvsem v zvezi z vrstami produktov, ki spadajo med elektronske odpadke.

Pri novi ureditvi in tudi sicer v večini politik je poudarjen vidik vplivov na okolje in zdravje. Ta vidik je nekakšna stalnica v razpravah, kar je pomembna razlika od razprav v Sloveniji. Postavitev ciljev za doseganje parametrov, ki so koristni za zemljo, za živa bitja in ljudi, je na začetku velika naložba, ki pa se neizmerno obrestuje.

Zastavljen je cilj, da se zbere 4kg elektronskih odpadkov/leto/prebivalca Evrope. Glede na različno razvojno stopnjo držav je tudi ta cilj za nekatere preblag, za druge pa težko dostopen. Bistvo težav pa je skrito v slabem nadzoru nad odpadki, katerih velik del se nelegalno izvaža izven Evrope. Evropa pa s tem izgublja strateške surovine in tudi delovna mesta. Povečanje mehanizmov za nadzor, jasna definicija kateri produkti spadajo med te odpadke, preglednejši proces pridobitve dovoljenj za zbiranje in recikliranje odpadkov je sestavni del sprememb direktive.

Regulirano zbiranje, transport, razgradnja in ponovna uporaba elektronskih odpadkov so naš vir surovin in še ne dovolj opaženih priložnosti za nova delovna mesta. Tudi v naši domovini.

Zofija Mazej Kukovič

Več Evrope v Evropi

Evropa je na razpotju: ali bomo v času krize ubrali skupno evropsko pot in si zgotovili varnost in konkurenčnost, ali pa bomo klonili pod egoizmom posameznih članic.

?Več Evrope v Evropi? – to je geslo poljskega predsedovanja, ki se zaključuje v the dneh. Žal smo se včeraj in danes prebudili s slabimi novicami. Belgija in Italija sta bili tarči nečloveških napadov, ki sta zahtevala mnoge žrtve. Predsednik parlamenta Jerzy Buzek je pred začetkom seje dejal: ?Sočustvujemo s prizadetimi in molimo?. V Sloveniji bi drugi del njegovega iskrenega stavka najbrž povzročil kakšen posmeh. V EP pa je čutiti vrednote krščanske Evrope in ob tem čutim ponos, da smo del tega sveta.

Opoldne pa je Evropski parlament podelil nagrade Saharova predstavnikom Arabske pomladi. Prejel jo je voditelj libijske pomladi, ki je bil devet let zaprt v samici. Evropa nagrajuje pomladnike, slovensko vlado pa je še pred kratkim žal gostil predstavnik totalitarnega režima. Nagrado je prejela tudi Egipčanka Ahmi Mahmuz, ki je bila na čelu upora proti totalitarnemu režimu. Njeno sporočilo je bilo: ?Ponosna sem na mučenike Arabske pomladi.?

Predsednik Poljske Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta ocenila rezultate šestmesečnega predsedovanja Svetu EU. Rezultate predsedovanja sem primerjala z obdobjem slovenskega predsedovanja. Zagotovo v današnjih zaključkih ni bilo področja zdravja, ki je bilo eno izmed pomembnh sklepov našega predsedovanja. So pa veliki premiki na bolje na mnogih področjih. Pomembno napredovanje je bilo na področju zavzemanja za demokracijo in skupne vrednote, na področju zakonodajnih okvirov za povečanje makroekonomskega ravnovesja, poglobljena vzhodna partnerstva in uzakonitev enotnega evropskega patenta.

V zaključkih je bilo veliko poudarkov na krizo zaupanja, na sistemsko in politično krizo, na zaupanje v evropske in državne institucije. Ugotovitve so, da Evropa ni bolj združena kot pred šestimi meseci. Evropa je na razpotju; ali bomo v času krize ubrali skupno evropsko pot in si zgotovili varnost in konkurenčnost, ali pa bomo klonili pod egoizmom posameznih članic.

Vzrok krize ni nastal v skupnosti, temveč se kriza napaja z nevarnostjo, da bi skupnost Evrope razpadla. Kriza ni samo v naših bankah, ampak je tudi v naših srcih. Evropa danes potrebuje hitre odločitve. V Evropskem parlamentu je na vseh področjih aktivna podpora združevanju in ne delitvi ter vzpodbujanju odgovornosti za ohranjanje temeljev Evrope.

Sinoči je bil za predsednika EPP ponovno izvoljen Joseph Daul. Dobre ideje in dejanja so v zgodovini vedno dobila svoje mesto. Od ustanovitve Evropske skupnosti, do trdnosti Evropske ljudske stranke, katere članica je SDS in do Arabske pomladi. Tudi slovenska pomlad se bo nekoč vrnila.

Zofija Mazej Kukovič

Zasedanje Evropskega parlamenta, Strassbourg

Vroče raprave v hladnem jutru na severu Evrope. Predsednik Evropske Komisije g. Jose Manuel Barroso in Predsednik Sveta Evrope g. Herman Van Rompuy, ter  g. Joseph Doul, predsednik stranke EPP, kateri pripadamo tudi poslanke in poslanci SDS in NSi, so izpostavili ključna stališča do obvladovanja krize v Evropi.

Neobvladovanje stroškov, ki se dogaja v  posamezni državah članicah, je dobilo nov okvir. Članice EU bodo morale vnesti v ustavo omejitve, ki so vezane na omejitev primankljaja v proračunu. 0,5 % BDP bo smel biti strukturni primankljaj v proračunih, enako tudi v Sloveniji. Nadzor nad izvajanjem pa bo imelo Evropsko sodišče. Čaka nas naporna in dolga pot.  Zmanjšanje birokracije je dejstvo, ki ga ne bo moč spregledati s samim leporečenjem nekaterih lokalnih politikov. Konkurenčnost Evrope in posameznih držav moramo graditi ne le zaradi zaupanja vlagateljev, ampak zaradi zaupanja državljank in državljanov. Zelena rast, zelena delovna mesta so ključna za Evropo, kot je poudaril predsednik komisije Barroso.

Zaupanje v Evro institucije, zaupanje v evro se bo vračalo z enakovrednim obvladovanjem krize v vseh članicah EU. Zaupanja ni možno dobiti čez noč. Istočasno se bo EU parlament  intenzivno vključil v pogajanja za unijo fiskalne stabilnosti, unijo solidarnosti in unijo rasti.

Evropa odpira vrata za Srbijo in Črno goro, za Hrvaška so že odprta.

Razprave gredo tudi v smeri nekakšne izolacije Velike Britanije, ki se je izrazila proti evropskemu sporazumu o fiskalni stabilnosti. Solidarnost iz strani Anglije je bila razumljena samo v eni smeri, ne pa tudi v smeri Evrope. Že tekom našega predsedovanja Slovenije Svetu evropske unije, je bila Anglija velikokrat odstopala z nasprotnimi mnenji. Na koncu je vendarle bil dosežen konsenz. Tokrat je odločitev Anglije res zaskrbljujoča.

Moje prvo zasedanje Evropskega parlamenta je spoznanje, da se v  Evropi namenja ključni poudarek na obvladovanje krize. Razprave v parlamentu so vezane na konkretna vprašanja in rešitve. Poleg razprave o finančni disciplini  so razprave o iskanju smernic za vzpostavljanje novih delovnih mest.

Še enkrat se zahvaljujem volilkam in volilcem za njihov glas. Tudi slovenski poslanci in poslanke so me prijazno sprejeli. Moj občutek po današnjem zasedanju Evropskega parlamenta, kot ene izmed osemnajstih novih poslank, je dober tudi zato, ker je to čas velikih preizkušenj za Evropo in za Slovenijo.

Zofija Mazej Kukovič

Dan, ko sem postala 8. Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu

V devetdesetih sem utirala pot gospodarstvenice v času, ko se je dogajala največja tranzicija gospodarstva – prehoda iz centralno vodenega  dogovornega načina gospodarjenja v tržno naravnan sistem. Tedaj je bil čas pogumnih in hitrih odločitev in predvsem hitrega prilagajanja na nove razmere. Z veliko vero v bolj demokratično prihodnost, sem skupaj z zaposlenimi uspela rešiti podjetje, ki je bilo obsojeno na propad. Takrat sem se tudi naučila, da je to bitko mogoče dobiti samo z odkritim dialogom do ljudi, s prikazovanjem realnega stanja ter morebitnih posledic ob najslabših in najboljših možnih scenarijih. To je bila življenska šola iz katere črpam izkušnje tudi danes.

Z vstopom v  politiko pa sem spoznala tudi vso dimenzijo  odgovornosti politike do državljank in državljanov: odgovornost za  vzpostavljanje pogojev, kjer se lahko razvija gospodarstvo, podjetništvo, in delovna mesta, za izobraževanje mladih, za zdravje ljudi in skrb za starejše,  za pomoč ljudem s posebnimi omejitvami, skrb za socialno šibke,  odgovornost za razvoj podeželja,za prijazen odnos do narave, predvsem pa za pravično državo. Kot ministrica za zdravje sem imela priložnost v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, predsedovati ministrom za zdravje iz vseh evropskih držav. Volitve za evropski parlament so bile sicer že v letu 2009. Vendar so  morale skladno z Lizbonsko pogodbo vse države EU ratificirati dodatni protokol št.36, s katerim so podani pogoji za vstop nas 18. novih poslancev iz različnih držav v Evropski parlament. Volilni rezultat, ki sem ga dosegla kot kandidatka SDS na volitvah za Evropski parlament, je omogočil, da je Državni zbor Republike Slovenije danes glasoval o mojem mandatu. Podpora v parlamentu je bila enkratna, brez glasu proti, kar mi daje dodatno vzpodbudo.

V ponedeljek vstopam kot polnopravna poslanka v Evropski parlament. Energijo imam od vseh vas, ki ste me izvolili in ki me podpirate. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem volilkam in volilcem, ki ste dali svoj glas zame in za SDS. Zahvala tudi tistim, ki ste podprli mene in SDS na državnozborskih volitvah, kjer kljub  mojemu in našemu zmagovalnemu rezultatu v 8. volilnem okraju 5.volilne enote, zmananjkalo nekaj glasov za vstop v slovenski parlament.

V Evropskem parlamentu bom z vso energijo delovala v dobro Slovenije na področjih, na katerih imam dosedanje izkušnje. Življenje me je naučilo, da je za uspeh, ?ki pride čez noč ?, potrebno desetletje truda in dela. Zato ne obupajmo nad posameznimi padci, kajti na dolgi rok nam le ti nosijo uspeh. Srečno!

Zofija Mazej Kukovič

Čas je, da ločimo zrno od plevela

Čas je, da v Sloveniji ločimo zrno od plevela. Predvsem pa, da se ozremo na to kakšen zgled daje posameznik. Moje izkušnje z Janezom Janšo potrjujejo, da  s svojim ustvarjalnim in asketskim načinom življenja podpira in živi tradicionalne slovenske vrednote in zaradi tega ga spoštujem.

Zofija Mazej Kukovič

Obisk podjetja Gorenje

Včeraj smo obiskali največje izvozno podjetje v Sloveniji – Gorenje. Predsednik uprave g Franjo Bobinac nam je na kratko predstavil trenutno stanje in vizijo podjetja. To je eno izmed najboljših slovenskih podjetij, saj je prisotno v 70 državah sveta, 95% svojih izdelkov izvozi in proda kar 90% blaga pod svojo lastno znamko. Usmerjenost v oblikovanje, ekologijo in implementiranje novih tehnologij v njihovo belo tehniko so prav gotovo razlogi, zaradi katerih je njihova napovedana rast  4.5% na leto. To je glede na globalne in slovenske razmere vrhunski rezultat.

Bili smo skupnega mnenja, da mora vlada za lažje delovanje spremeniti davčno politiko in delovno zakonodajo. V programu SDS zato pripravljamo davčne olašjave za vse inovacije, postopno zmanjševanje prispevkov na plače na 45% in bolj fleksibilno delovno zakonodajo.

Tretja razvoja os je skupni cilj, zaradi boljšega povezovanje doline z Slovenijo. Še bolj pomembno pa je vzpostavljanje diplomatske in gospodarske mreže po svetu, za katero stranka SDS trdno stoji, saj je nas in predsednika Janeza Janšo podprla prva dama evropske politike, nemška kanclerka Angela Merkel in več kot 10 predsednikov vlad ostalih držav Evropske unije.

Zofija Mazej Kukovič

Obisk Premogovnika Velenje

Danes sem skupaj s kandidatoma SDS g. Francem Severjem in gdč. Janjo Napast (eno izmed najmlajših kandidatk na tokratnih Državnozborskih volitvah) obiskala Premogovnik Velenje  – za Velenje in Šaleško dolino, eno najpomembnejših podjetij. Predstavili so nam svoje delovanje in dolgoročno strategijo razvoja. Prisotni so bili tudi predstavniki sindikatov in sveta  delavcev, ki so izrazili pripravljenost sodelovanja, v primeru, da bomo imeli priložnost voditi Slovenijo.

Zelo pozitivno se mi zdi prepozavanje in mednarodno delovanje na področju ponujanja tehnologij in znanj, ki so globalno konkurenčne. Obiskali smo tudi hčerinsko podjetje HTZ, ki postaja vedno bolj pomemben del donosa, saj na inovativen in kvaliteten način ustvarja delovna mesta, predvsem za ljudi s posebnimi omejitvami, ki so težko zaposljivi.

 Zofija Mazej Kukovič

WordPress theme: Kippis 1.15