Tehnika in tehnologija sta bistveni za razvoj medicine

Objavljeno 6. junija 2013

6. in 7. junija se na Zdravniški zbornici v Ljubljani odvija VIII. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, namen katere je povezati slovenske zdravnike in strokovnjake doma in v tujini, da bi na tak način dosegli čim hitrejši in učinkovitejši pretok znanja, dobrih praks in novih dosežkov v slovenski prostor. To leto se je kot govorka kongresa udeležila tudi evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič.

?Vesela sem, ker dajete takšen poudarek na ljudi, ki so šli v svet in ki so svetu pokazali, kaj Slovenci zmoremo,? je povedala. V svojem predavanju z naslovom Evropska prihodnost na področju zdravja in varne hrane je najprej poudarila pomen neprekinjenega razvoja medicine: ?Sama delujem na področju, kjer na eni strani povezujemo hrano in zdravje, na drugi pa razvoj in industrijo. Eno je z drugim zelo povezano.? Neprestano je potrebno krepiti sodelovanje med državami članicami Evropske unije, med znanostjo v medicini in farmaciji, med zdravniki in končnimi uporabniki ? pacienti. ?Brez industrije tudi kvalitetnega zdravstva ne bi bilo. Tehnika in tehnologija sta bistveni za razvoj medicine, zato je njena povezanost z industrijo neizogibna.? Strategija EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast sloni na povečanju inovativnosti v zdravstvu. Tako je danes v trendu intenzivnejši razvoj e-zdravja in telemedicine, poudarek je namreč na iskanju novih možnosti, ki bi omogočile celosten pristop k pacientu.

Mazej Kukovičeva je nadaljevala o problematiki označevanja hrane in o goljufijah, ki se pojavljajo znotraj prehransko-tržnih verig, saj si tudi na tem področju EU prizadeva doseči pomembne spremembe in izboljšave. Za kvaliteto življenja Evropejcev je bistvenega pomena njihova pravica vedeti, kaj pravzaprav pojedo, ?to pa je vloga nas poslancev. V Evropski uniji tako obstaja EFSA, agencija za hrano, ki hkrati služi kot operativni organ, ki omogoča naše delo, trud za izboljšave ter ozaveščanje potrošnikov na tem področju,? je povedala Mazej Kukovičeva.

Prav tako ključnega pomena za zdravje Evrope je ozaveščanje o zlorabi zdravil. Tudi na tem področju si evropski poslanci prizadevajo razširiti znanje o nevarnostih med evropske državljane. ?Zaradi neodgovornega ravnanja z antibiotiki lahko jutri pridemo v situacijo, ko bodo določene bolezni neobvladljive. Te situacije so se v svetu že pojavile.? Pretirana uporaba antibiotikov namreč pomeni naraščajočo odpornost našega organizma na zdravila. ?Kakor na eno strani antibiotiki rešujejo svet, nas lahko na drugi strani tudi uničujejo,? je dejala.

Ob koncu je poslanka Mazej Kukovičeva spregovorila še o problematičnih trendih sodobnega sveta: ?Danes zdravimo anoreksijo pri polnih krožnikih, medtem ko je po svetu lačnih milijardo ljudi. Mlada dekleta podlegajo kultu večne lepote. Poleg tega pa, zlasti v Sloveniji, primanjkuje čuta o tem, da je odgovoren tudi pacient. Zavedati se moramo, da je zdravje najprej v naših rokah. Če se tega ne bomo zavedali, v Sloveniji nikoli ne bomo imeli dovolj zdravnikov. Sodobni trendi žal vodijo v večjo skrb posameznika za svoj zunanji izgled, kot pa za kvaliteto življenja.?

***
Za dodatne informacije se obrnite na:
Živa Vovk, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič, +386 (0)591 58 672, info@zofijamazejkukovic.net

Demokracija, prekrita z obtožbami

Objavljeno 5. junija 2013

Razlika med procesom danes in pred 25 leti je, da imamo danes Evropska sodišča, kjer lahko vsak pravico išče širše. Zgodovina političnega procesa poteka že tretje desetletje. Vse sile političnih nasprotnikov so usmerjene samo v en cilj: kako onemogočiti Janeza Janšo. On je tisti, ki si je upal boriti za samostojno Slovenijo, čeprav za to ni bilo širšega političnega interesa.

Danes se po zapisih na socialnih omrežjih zdi, da tisti, ki so njegov odpis načrtovali, slavijo. Razglasitev sodbe prvostopenjskega sodišča daje vtis, da je bila vsebina napisana že desetletja. Kot da so bile prve besede zapisane tistega dne, leta 1989, ko je Janez Janša prišel iz zapora. Od takrat naprej je kamen spotike političnim nasprotnikom. V napoto zato, ker trdo dela, ker ima globalni pogled, ker ga podpira tretjina Slovenk in Slovencev in ker se bori za demokratično Slovenijo.

Danes je čas za vprašanje, kam izginja demokracija v naši domovini. Do sedaj smo se v Evropskem parlamentu srečevali s primerom Julije Timošenko. Boj za demokracijo je v obeh primerih prekrit z obtožbami! Ali se bomo od danes naprej tudi s primerom Janeza Janše?

Zofija Mazej Kukovič

Naše okolje je tudi evropska družina 23 jezikov

Objavljeno 5. junija 2013

Vsi si želimo zdravega okolja, v katerem ne bodo izumirale živalske vrste in kjer bo biotska raznovrstnost pripomogla k uravnoteženemu bivanju.

V okolju se ljudje dobro počutimo, če je zrak ki ga dihamo čist, če je voda ki jo pijemo čista in če je zemlja, ki nas hrani zdrava in nekontaminirana. Pogoj za dobro počutje pa so tudi odnosi. V naši skupni evropski družini govorimo 23 različnih jezikov. Znanje jezikov je lepilo evropske družine. Znanje jezikov je pogoj za vzpostavitev odnosov. Znanje jezikov je pogoj, da smo zaposljivi in konkurenčni v mednarodnem okolju.

Mladi, ki jih danes srečujem v EP, govorijo tudi po pet jezikov ali več. Poleg maternega jezika je znanje angleščine, nemščine in francoščine že vsakdanje. Tudi sama imam izkušnje, ki nakazujejo, da si z znanjem jezika vedno odpiraš nova pota. Zato sem se vedno potrudila naučiti se jezika države s katero sem sodelovala. V Evropskem parlamentu na vsakem koraku slišiš drug jezik in mnogo lažje je komunicirati, če znaš več jezikov.

V Sloveniji danes prihaja do stanja, v kateri je vlada z okrožnico sporočila osnovnim šolam, da ukinja uvajanje obveznega drugega jezika v osnovni šoli. Neevropsko! Otroci bi se morali danes učiti vse več jezikov. Ko sem bila v devetdesetih poslovno na Nizozemskem, sem se zelo čudila, da so praktično vsi govorili tudi angleško in nemško. Danes vem, da je to nuja za našo generacijo, kaj šele za bodoče rodove. Vlada bi pri reformi šolskega sistema razmislila raje o tem, da se otroci ne bi učili na pamet tisočerih podatkov, ampak bi raje razvijali ustvarjalnost in inovativni potencial. Tako kot se otroci naučijo poštevanko in abecedo, bi se morali naučiti tudi več jezikov.

Odprtost, širina, razumevanje in potreba po znanju jezikov dajejo državi tudi ugled. Dajejo ugled tudi naši domovini, Sloveniji.

Naj dobi današnji svetovni dan varovanja okolja s strani slovenske vlade širši pogled. Pogled na zdravo okolje, zdravo hrano in zdrave odnose, ki temeljijo tudi na znanju jezikov.

Zofija Mazej Kukovič MEP

VIII. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije

Objavljeno 4. junija 2013

NAPOVED ZA MEDIJE

Velenje, 4. 6. 2013

V četrtek, 6. junija, bo evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič s s svojim prispevkom z naslovom Evropska prihodnost na področju zdravja in hrane sodelovala na VIII. Konferenci slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Konferenca bo potekala 6. in 7. junija v prostorih Domus Medica v Ljubljani.

“Brez zdravih ljudi ni zdravega gospodarstva. Zdravje ljudi je predpogoj za kakršno koli gospodarsko rast. V ta namen je potrebno neprekinjeno krepiti sodelovanje med državami članicami, med znanostjo v medicini in farmaciji, med zdravniki in končnimi uporabniki ? pacienti,” meni evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič.

Strategija EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast sloni na povečanju inovativnosti v zdravstvu. Vzdržnost zdravstvenih sistemov je ena izmed najbolj perečih težav držav članic EU. Inovativni izdelki, medicinska oprema in komunikacijske tehnologije same po sebi niso dovolj. Potrebujemo tudi inovativno organiziranost. Organiziranost procesov v zdravstvu je še vedno na nivoju časa, ko so bili računalniki veliki kot omare. Danes je v trendu intenzivnejši razvoj e-zdravja in telemedicine.

Zofija Mazej Kukovič je v letu 2008 kot ministrica za zdravje Republike Slovenije predsedovala Svetu ministrov za zdravje Evrope, in z zavzetostjo naredila v zdravstvenem sistemu Slovenije to, kar je bilo realno možno. Danes kot poslanka v Evropskem parlamentu med drugim deluje v odboru ENVI – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Poleg tega predseduje skupini evropskih poslancev, ki se zavzemajo za reševanje naraščajoče kronične bolezni ledvic v Evropi.

***

Za dodatne informacije se obrnite na:

Živa Vovk, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič, +386 (0)591 58 672, info@zofijamazejkukovic.net

Otroci danes velikokrat vedo več kot njihovi starši.

Objavljeno 3. junija 2013

Danes, 3. junija, je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič s svojo ekipo Požen? Evropo obiskala OŠ Braslovče, ki se je prijavila na nagradni natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta.

Nagradni natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta poteka v okviru istoimenskega projekta poslanke Mazej Kukovičeve, njegov namen pa je spodbujanje lokalne pridelave, zdravega načina življenja, ljubezni do zemlje ter podjetništva in samozaposlitve. Namenjen je posameznikom, kmetom ter šolam in vrtcem, število prijav na natečaj pa je bilo nad pričakovanji. Med drugim se je prijavilo kar 25 šol in vrtcev.

Z obiskom OŠ Braslovče se je ocenjevalno delo komisije natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta tudi uradno začelo. Učenci so s svojimi mentoricami poslanko in komisijo popeljali na šolski vrtiček in predstavili delo, ki so ga vanj letos že vložili. Pokazali so lično urejene gredice, ki pod otroškimi rokami prav lepo uspevajo. Ob tem so poskrbeli tudi za ustrezno kompostiranje in naravno zaščito pred škodljivci.

Poslanka Mazej Kukovičeva je navdušeno dejala: ?Kako pomembno je, da imajo šole vrtove. Danes se pogovarjam z vašimi učenci in vidim, koliko o pridelavi že vedo. Pomembno je, da se ljubezen do zemlje privzgoji že otrokom in da jih ne učimo, da je delo z zemljo nepomembno in ničvredno. Danes je v Evropi delo kmeta že veliko bolj cenjeno kot v Sloveniji.? Na vrtu raste pester izbor vrtnin in poljščin, med njimi tudi lan in ajda, za katere danes žal marsikdo niti ne ve, kako izgledajo, ko rasejo, kaj šele, da bi v njih videli poslovno priložnost. ?Šolski vrtovi so pomembni ne samo zato, da se otroci česa novega naučijo ampak, da bodo tudi na tem področju videli poslovno idejo zase. V Sloveniji imamo več kot 20.000 hektarov neobdelane zemlje in več kot 20.000 izobraženih mladih brez zaposlitve. Ozrimo se v priložnosti, ki nam jih daje zemlja,? je povedala Mazej Kukovičeva.

Da pa srečanje ni minilo samo v znamenju ocenjevanja, je Zofija Mazej Kukovič ta dan izkoristila tudi za pogovor z učenci: ?Res je, da smo prišli danes s komisijo oceniti šolski vrtiček, vendar pa gre predvsem za to, da mlade dodatno motiviramo za delo z zemljo in za zdrav način življenja.? In četudi je pogovor z najmlajšimi nanesel celo na vesoljce in astronavte, so hkrati presenetili z znanjem, ki ga o hrani že imajo. Spraševali so koliko hrane uvozi Slovenija in kako bi Slovence ozaveščali, da je potrebno s pitno vodo varčno ravnati. Ob tem jih je Zofija Mazej Kukovič spodbudila še z besedami: ?Otroci danes velikokrat vedo več kot njihovi starši. Ko sem bila sama mlada, nisem bila tako ozaveščena, kot ste vi danes. Pomembno je, da se učite o stvareh, da se o njih pogovarjate in da iščete rešitve. Rešitve so v vas mladih.?

***
Za dodatne informacije se obrnite na:
Živa Vovk, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič, +386 (0)591 58 672, info@zofijamazejkukovic.net

Živila, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom, in živila za posebne zdravstvene potrebe

Objavljeno 31. maja 2013

Posamezniki s posebnimi prehranskimi potrebami, predvsem dojenčki, otroci do tretjega leta starosti ter ljudje s posebnimi boleznimi potrebujejo v svoji prehrani posebna živila. Vprašanju živil, namenjenih tistim s posebnimi prehranskimi potrebami je v zakonodaji Evropske unije namenjene veliko pozornosti, kar je odraz povpraševanja na trgu po oskrbi z varnimi in zdravimi živili.

Ker je predvsem v zadnjem času prišlo do razcveta sektorja posebnih živil tako potrošniki kot nadzorni organi vse težje ločijo med živili za splošno uporabo in živili, namenjenimi ranljivim skupinam prebivalstva, za katere je posebna prehrana življenjskega pomena. Evropski parlament zato pripravlja nov predlog pravil o živilih za posebne prehranske namene, ki bo na novo določil pravila glede označevanja posebnih živil, predpise glede sestave teh živil, odpravil bo administrativne omejitve ter zmanjšal razlike glede izvajanja pravil med posameznimi državami članicami. S tem bodo potrošniki bolje obveščeni, hkrati pa bo zagotovljena tudi večja varnost živil in višja raven varovanja zdravja.

Glede živil za dojenčke in majhne otroke je ključno, da se proizvajalcem prepove, da bi dajali na trg izdelke, v katerih so sledi pesticidov in drugih vrst strupenih snovi. Komisija bo po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane pripravila poročilo o mlečnih napitkih za majhne otroke, v katerem bodo med drugim obravnavane prehranske potrebe malih otrok, sestava teh napitkov ter ali imajo kakšne prehranske koristi. V povezavi z živili za posebne zdravstvene namene pa bo uporaba uredbe omejena le na določena posebna živila. Tako so v nov predlog vključeni izdelki za zelo nizkokalorično dieto, ki mora potekati pod zdravniškim nadzorom, medtem ko uredba ne ureja področij, kot so živila za športnike, živila za osebe z diabetesom ali preobčutljivostjo na gluten in laktozo.

Spodbuja se tudi hitrejše in cenejše postopke, vendar ne na račun kakovosti, saj bo za občutljive skupine prebivalstva potrebno ohraniti stroge predpise o označevanju in sestavi živil. Vsa živila, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom, pa tudi živila za posebne zdravstvene namene, morajo ostati vključena v temeljit in standardiziran postopek predhodne odobritve. Zagotovljena bodo jamstva, ki bodo potrošnike ščitili pred zavajajočimi informacijami pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju živil.

Predlog podpira tudi lažji dostop nosilcev živilske dejavnosti do notranjega trga, še posebej malih in srednji podjetij, ki ustvarjajo delovna mesta in so gonilo gospodarstva. S predlagano poenostavitvijo obstoječega pravnega okvira se bo zmanjšalo upravno breme, hkrati pa bodo mala in srednja podjetja lahko lažje spoštovala določbe glede zahtev o sestavi in obveščanju. To je še posebej pomembno za sektor kakršen je sektor posebnih živil, v katerem je relativno majhno število gospodarskih akterjev.

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

Večja varnost za prostovoljce, ki se bodo odločili za klinične preskuse novih zdravil

Objavljeno 30. maja 2013

Evropski poslanci, člani Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane so včeraj z večino potrdili novo direktivo o kliničnih preskušanjih zdravil za uporabo v humani medicini. Sedanja direktiva, v veljavi že več kot 10 let, je v znatni meri neposredno vplivala na stroške in izvedljivost kliničnih preskušanj. Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je tudi sama predlagala predloge sprememb, ki so jih poslanci potrdili.

Razvojna pot do novega zdravila je dolgotrajna. Potrebna so velika vlaganja v znanje in razvoj za to, da bi lažje obvladovali bolezen. Zdravila je pred vstopom na trg potrebno preskusiti. Mnogi se za klinično preskušanje novega zdravila odločijo za prostovoljno sodelovanje v procesu zaradi svoje bolezni.

Mazej Kukovičeva je v svojih predlogih sprememb pri novi direktivi opozorila, da bi bilo potrebno pri kliničnem preskušanju zagotoviti varnost udeležencev in zaščititi njihove pravice. “Interesi udeležencev kliničnih preskusov morajo vedno prevladovati nad ostalimi interesi, poleg tega pa mora biti zagotovljena njihova varnost in dostojanstvo,” je izpostavila Mazej Kukovičeva.

Država članica poročevalka mora oceniti vloge za klinični preskus tudi glede na tveganja in neprijetnosti za udeleženca, pri čemer mora upoštevati psihično in fizično tveganje na zdravje. Največja pomembna sprememba pa je uvedba odbora za etiko. Za uresničitev ciljev Helsinške deklaracije glede varstva pravic, varnosti in dobrobiti udeležencev je nujno, da je odobritev države članice vezana na odločitev interdisciplinarnega in neodvisnega odbora za etiko, ki je za to pristojen po nacionalnem pravu. Če odbor za etiko sprejme negativno odločitev, se dovoljenje za klinično preskušanje ne izda. “Odbor za etiko naj zagotovi, da so da so zaščitene pravice ter varnost in dobrobit udeležencev kliničnega preskušanja. V Evropskem parlamentu se zavzemam za varnost pacientov in za večjo preglednost postopkov,” je povedala Mazej Kukovičeva.

Ostale novosti predloga so krajši postopki odobritve, uvaja tudi enoten portal za oddajo vlog za izvedbo kliničnega preskušanja, povezanega s podatkovno zbirko EU. Prinaša tudi jasnejša pravila za zaščito udeležencev in prostovoljno privolitev po poučitvi. Pravila za varnostna poročila naj bi bila racionalizirana, poenostavljena in posodobljena. Glede izvedbe preskušanja je bistvena novost združitev pravil za izvajanje preskušanj, ki se nanašajo na izvajanje v skladu z dobro klinično prakso ter za pridobitev dovoljenja za proizvodnjo ali uvoz zdravil v preskušanju za humano uporabo.

***

Za dodatne informacije se obrnite na: Mateja Mohorič, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41 775 096, mateja.mohoric@ep.europa.eu

Povežimo motiko z računalnikom – Hrana za zdravje in delovna mesta v Cerkljah

Objavljeno 25. maja 2013

V petek, 24. maja, sta evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič in njena ekipa Požen’ Evropo, v Hribarjevi vili v Cerkljah na Gorenjskem, organizirali izobraževalno-družabni dogodek Hrana za zdravje in delovna mesta. Dogodek je bil namenjen vsem prijavljenim na natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta in je služil kot priložnost za izmenjavo izkušenj in dobrih praks. Vsem, ki so na svoj način ambasadorji ljubezni in spoštovanja do zemlje ter zdravega načina življenja so pripravili zanimiv program.

Mazej Kukovičeva je v uvodnem nagovoru vsem čestitala za pogum in za aktivno sodelovanje pri projektu. “Problem danes je, da smo do svojega telesa velikokrat premalo prijazni. Pri stiku z ljudmi kot poslanka opažam, da je ozaveščenost o pomembnosti hrane in o tem, kaj lahko sami storimo za zdravje, premajhna.”

Prof. dr. Janez Bogataj je na delavnici z naslovom Avtohtone jedi naših babic opozoril, da je že Valentin Vodnik pred 200 leti vedel, da je zdrava prehrana zelo pomembna, saj je napisal “Konec kuhanja je zdravje ohranjati, jedi so zdravila za zdrave…”

Na izobraževalno-družabnem dogodku je sodeloval tudi prof. dr. Borut Likar z delavnico Inovativnost med zemljo, hrano in zdravjem. Prof. Likar meni, da je “inovativnost na kmetijskem področju v Sloveniji še vedno premalo izkoriščena, imamo pa kar nekaj svetlih izjem.” Tamara Urbančič je vodila delavnico Obudimo pozabljene sorte, na kateri so udeleženci so dobili veliko informacij o pridelovanju in ohranjanju semen. Ekstremni športnik Davo Karničar pa je vodil delavnico Odvisnost psihične in fizične kondicije od hrane. “Če lahko smučam z Mount Everesta na krompirju, žgancih in drugi enostavni hrani, potem to samo po sebi nekaj pove,” je bil prepričljiv.

Pri predstavitvi dela so udeleženci poročali o novostih in idejah, ki so jih dobili. Vsi so bili mnenja, da je potrebno bolj ozaveščati najmlajše in da lahko z medgeneracijskim sodelovanjem veliko pridobimo. Na splošno pa je potrebno tudi več sodelovanja med raziskovalci in prakso. Mazej Kukovičeva je za zaključek vzpodbudila udeležence: “Imeti stik z zemljo je ne le pridelovanje, temveč tudi notranje zadovoljstvo. Misliti moramo tudi na podjetništvo, povezati motiko in računalnik, delo in znanje. Tudi naše zdravje je še kako povezano s hrano. Malo ljudi se zaveda, da je rešitve potrebno začeti iskati pri sebi. Rešitve so v nas!”

***
Za dodatne informacije se obrnite na:
Živa Vovk, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič, +386 (0)591 58 672, info@zofijamazejkukovic.net

Dolgoročni razvoj za zdravje okolja, zdravje ljudi in tudi za konkurenčnost industrije

Objavljeno 21. maja 2013

Strasbourg, 21. maj 2013

Evropski poslanci so danes z večino sprejeli poročilo “Sedanji izzivi in priložnosti za energijo iz obnovljivih virov na notranjem evropskem energetskem trgu”. Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je kot poročevalka za mnenje Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) v svojem mnenju izpostavila izzive in priložnosti, ki jih ponujajo obnovljivi viri energije znotraj evropskega notranjega trga.

“Obnovljivi viri energije so prava priložnost Evrope v svetu, priložnost za nova delovna mesta, priložnost za zmanjšanje energetske odvisnosti Evrope”, je Mazej Kukovičeva izpostavila v svojem govoru v Strasbourgu.

Mazej Kukovičeva v mnenju poziva Komisijo k predlogu razumnih zavezujočih ciljev do leta 2030, ki bi upoštevali deleže energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, energetsko učinkovitost, čiste tehnologije iz konvencionalnih virov in shranjevanje CO2. Posebej poudarja razvoj infrastrukture, ki je nujna za povečano vključitev obnovljivih virov energije.

V prihodnjem desetletju bo treba zamenjati približno polovico vseh elektrarn v EU. Posodobiti pa bo tudi potrebno prenosne sisteme in daljnovode na osnovi najnovejših visokotehnoloških tehnologij in informacijskih sistemov. Ustrezno vlaganje v infrastrukturo in geografsko uravnotežene obnovljive vire energije je priložnost za nova delovna mesta kot tudi za izboljšanje kvalitete življenja.

“Državljankam in državljanom lahko uravnoteženo sporočimo, da podpiramo zdravo okolje, zdravje ljudi in tudi konkurenčno industrijo, ki ljudem daje delo, posebej v času te krize”, je zaključila Mazej Kukovičeva.

***

Za dodatne informacije se obrnite na: Mateja Mohorič, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41775096, mateja.mohoric@ep.europa.eu

Zoran dela, skoraj tretjina prebivalcev najlepšega mesta na svetu pa prejema socialno pomoč

Objavljeno 14. maja 2013

Majska seja Mestnega sveta Ljubljana je bila podobna vsem predhodnim. Le da je dnevni red iz seje v sejo krajši in da županu, ki iz “zamrznjenega” stanja menda usmerja tudi vlado, ni do razvojnih projektov. Teme, o katerih je tekla razprava, so bile osredotočene na eni strani na politike socialne pomoči, na drugi strani pa na upanje, da bodo promet po Ljubljani rešili električni avtomobili in 3000 napajalnih mest za polnjenje teh avtomobilov. Oboje je v nasprotju s časom, ki ga živimo.

Slovenija je izpod vrha padla na dno lestvice Evropske unije po gospodarski rasti. Rasti ne moremo več meriti, ampak se lahko žal meri samo še upadanje. S Ciprom si delimo zadnje mesto. Vlada je poslala v Bruselj reformni program, za katerega je slišati, da je pomanjkljiv, predvsem pa potrebuje hitrost v izvajanju. Na nek način je to logično. “Zamrznjeni” voditelj pelje primer politike v Ljubljani na makro državni nivo. Kljub dolgovom in naraščanju brezposelnosti se je župan odločil ob podpori njegovih svetnikov, da obdrži ali povišuje sredstva za socialo. Od 280000 prebivalcev Ljubljane jih kar 78000 prejema eno izmed oblik socialne pomoči. Župan jih je od leta 2007 povečal za 40 %! V metropoli naše države, kjer je po vseh statističnih podatkih najvišji standard, skoraj tretjina prebivalstva dobiva socialno pomoč. Elegantno kupovanje volilcev na račun davkoplačevalskega denarja.

Socialni programi so nujni, podpiram jih tudi na Evropskem nivoju. Vendar se moramo zavedati resnosti časa, v katerem živimo. Zavedati se moramo, da bi bili mnogi ljudje, ki dobivajo socialno pomoč, bolj srečni, če bi družba za njih našla primerno delo. Kakršnokoli. Na ta način lahko družba ohranja vrednoto človekovega dostojanstva. Tudi strokovne sodelavke MOL, v glavnem same ženske, se izjemno trudijo pri svojem delu in pri pripravi predlogov za Mestni svet. Vendar za končne odločitve je odgovorna politika z županom na čelu. Politika pa se mora obnašati odgovorno tudi do prihodnosti. Ne moremo deliti tako dolgo, da na koncu ne bo ostalo za tiste, ki so socialne pomoči nujno potrebni. Za tiste, ki brez te ne morejo živeti!

Z ozirom na nezavidljivo stanje naše domovine v Evropi in v svetu, z ozirom na visoke zadolžitve, se moramo izkazati tudi z zavezanostjo k razvoju in gospodarski rasti. Sicer ne bomo mogli večno deliti tistega, kar nismo ustvarili. Ustvarjalnost in vzpostavljanje okolja, v katerem bodo lahko ljudje tudi delali, ne samo živeli od socialne pomoči. To potrebujemo v Sloveniji. Potrebujemo prakse, ki so nastale po ledeni dobi. Danes je čas za odmrznitev delovnih priložnosti. Potrebujemo večjo ozaveščanje ljudi o vplivih alkohola, tobaka in drog na zdravo prihodnost, predvsem mladih. Potrebujemo ozaveščanje o zdravem načinu prehranjevanja. Veliko je tistih, ki se v izobilju hirane izogibajo hrane, ker vlada kult neizmerne vitkosti. Vitkosti, od katere mnogo predvsem deklet zboli za anoreksijo, pri tem pa na drugi strani mnogi ne morejo kupiti hrane. Danes plačuje MOL socialno podporo za anoreksijo, namesto za preventivno ozaveščanje o zdravi hrani.

Sprašujem se, ali je tudi v manj razvitih regijah po tej praksi iz Ljubljane še več prebivalcev na socialni pomoči. Je tako recimo v Metliki ali Ljutomeru, ki sta daleč iz osrčja Slovenije? Ko sem pred tremi leti govorila o nujnosti pogojev za nova delovna mesta, so se mnogi posmehovali. Med njimi tudi župan in “zamrznjeni” voditelj vladajoče stranke PS. Danes moje besed ponavlja, deluje pa nasprotno. Ustvarja družbo odvisnikov od socialne pomoči.

Zofija Mazej Kukovič