Kritične surovine: ravnotežje med zdravjem in okoljem na eni in tehnologijo ter industrijo na drugi strani

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je v Evropskem parlamentu v Bruslju gostila konferenco o kritičnih redkih surovinah. Spregovorila je na temo kritičnih surovin v zdravstvu in okolju.

Danes, 5 let po začetku krize v Evropski uniji, imamo zmerno gospodarsko rast in posledično lahko pričakujemo več delovnih mest. Še vedno pa je 27 milijonov brezposelnih in od tega 5 milijonov mladih. V EU in državah članicah je nujno potrebno odstraniti ovire za novo zaposlovanje.

Evropski parlament je v resoluciji iz leta 2011 izrazil podporo za kritične surovine v Evropi, od katerih je odvisna evropska industrija ter Evropejke in Evropejci. “Potrebno je dobiti ravnotežje med zdravjem in okoljem na eni strani in tehnologijo in industrijo na drugi strani. Kot ima vsako zdravilo stranski učinek, ima tudi vsaka tehnologija učinke na okolje,” je povedala Zofija Mazej Kukovič.

“Obvladovanje bolezni je še posebej pomembno za EU. Da bi razvili pomembne inovacije pa moramo imeti na voljo najboljšo možno tehnologijo in materiale. Večina razvoja v zdravstvu temelji na redkih materialih, vključno z berilijem. Telemedicine ne moremo razvijati brez mobilnih naprav. In celo te naprave potrebujejo kritične surovine za razvoj,” je nadaljevala evropska poslanka.

Veliko priložnosti je v bolj sistematični uporabi odpadkov in večji učinkovitosti pri uporabi materialov: “V EU imamo še vedno veliko prostora pri učinkovitem recikliranju in ponovni uporabi ter tudi pri iskanju substitutov. To nam bo pomagalo razpršiti možnosti nabave. Ob vsem ostalem razvoju pa ne smemo pozabiti na razvoj standardov za varnostna pri delu, saj so nekateri od teh materialov strupeni,” je Zofija Mazej Kukovič opozorila tudi na zdravje delavcev.

“Redke surovine so kritične za EU in za našo prihodnost. Nujno so potrebne za to, da obdržimo prednost, ki jo imamo v znanosti in inovacijah. Ne moremo govoriti o rasti in delovnih mestih na eni strani, ne da bi spodbujali gonilnike rasti na drugi. Kot politiki moramo razumeti potrebe ljudi, potrebe trga, potrebe zdravstva in okolja. S transparentno metodologijo moramo najti ravnotežje v zakonodaji. Če tega ne bomo naredili, bo Evropa nazadovala v konkurenčnosti,” je svoj govor zaključila evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič.

Opomba:

Resolucija – učinkovita strategija o surovinah za Evropo http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P7-TA-2011-0364+0+DOC+XML+V0//SL

Za dodatne informacije se obrnite na:

Mateja Mohorič, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41775096, mateja.mohoric@ep.europa.eu

Znanje je moč prenesti v življenje

?Znanje je moč prenesti v življenje. Imamo 20000 ha zemlje, ki je rodovitna, a neobdelana. Tudi to je naša in vaša priložnost. Z ljubeznijo do zemlje, ki so nam jo dali naši starši.?

V četrtek, 19. septembra, je evroposlanka Zofija Mazej Kukovič (SDS, EPP) gostila javno tribuno v okviru projekta Hrana za zdravje in delovna mesta.

Tokratno srečanje je bilo namenjeno predvsem povezavi med hrano in zdravjem. Danes se premalo zavedamo, v kolikšni meri je naše zdravje odvisno od hrane, ki jo zaužijemo. Posegamo po izdelkih, ki nam jih ponujajo v trgovinah in pozabljamo, da lahko marsikaj pridelamo sami.

Poslanka Zofija Mazej Kukovič, ki v evropskem parlamentu deluje v odboru ENVI, odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, nemalokrat poudarja, da moramo na hrano gledati kot na naše vsakodnevno zdravilo. Prepričana je, da je znanje moč prenesti v življenje: ?V EU je v naslednjem obdobju 80 milijard eur namenjenih mladim, ki se bodo opogumili in se samozaposlili. Vendar je ta denar potrebno znati porazdeliti. Potrebno je biti inovativen in znati izkoristiti tisto, kar je na voljo. Imamo pa zemljo, imamo znanje in nekateri tudi še ljubezen do zemlje. Umazati si roke z zemljo ni sramota. Starši so me učili, da je to vrednota, da je to nekaj lepega, ki ti daje tudi toplino.? je poudarila Mazej Kukovičeva.

Evropska poslanka je udeležence seznanila tudi z nekaterimi prizadevanji evropske politike. ?Potrebna je delna reindustrializacija Evrope. Vse, kar je bilo preseljeno v kraje, kjer je delala poceni delovna sila, je potrebno ponovno vzpostaviti. 25 milijonov brezposelnih je potrebno nekje zaposliti.? Opozorila je tudi na priložnosti, ki se kažejo zaradi staranja evropejcev in potrebo po medgeneracijskem sodelovanju. V vseh smereh je potrebno iskati poti naprej. ?Na področju zdravja delamo na zakonodaji, ki predpisuje večjo preglednost nad ceno zdravil, kontrolo nad širjenjem nalezljivih bolezni in umik določenih za zdravje škodljivih snovi iz vsakodnevnega življenje. Zdrava življenjska doba je tisto, kar si vsi želimo. Seveda pa moramo za to pravzaprav delati od prvega dne. Za to, da bomo lahko čimdlje živeli kot želimo, z mladostnim žarom,? je povedala Mazej Kukovičeva.

Svoje znanje sta z udeleženci delili Alenka Humar Košorok, strokovnjakinja za zdravo hrano, zdrav način življenja in mednarodno certificirana učiteljica joge ter doktorica medicine Katja Kogovšek iz Onkološkega inštituta, enote za klinično prehrano. Humar Košorokova je udeležencem položila na srce, da je potrebno pri prehranjevanju uporabljati zdravo pamet. ?Na naši slovenski zemlji imamo dovolj virov in še več znanja, da lahko izrabimo to, kar imamo.? Zato priporoča dobro, zdravo, doma pridelano zelenjavo. Kogovškova pa se je osredotočila na pomen hrane v procesu samega zdravljenja. Zdrava prehrana je tista, ki nam omogoča kvalitetno staranje, brez kroničnih obolenj, ter normalno in dobro življenje. Poudarila je, da moramo poleg zdrave prehrane poskrbeti tudi za ustrezno redno telesno dejavnost.

 

Ekipa mladih, ki sodeluje v pobudi evroposlanke Mazej Kukovičeve Požen’ Evropo, je v zaključku predstavila še nekaj zanimivih podjetniških praks na področju pridelave zdrave hrane, kot so: Pridelano s srcem, Kmetija Matic, Podjetje  Evrosad,  Oljarstvo Kocbek, Ekokmetija Mlinar, Zdrava juhica, Agropošta in Moja štacuna. Poslanka Zofija Mazej Kukovič pa jih je spodbudila z besedami ?Mladi niste problem, ste del rešitve. Samo aktivirajte se!?

V razpravi so s svojimi vprašanji in idejami sodelovali tudi številni udeleženci javne tribune. Za konec so se udeleženci strinjali z mislijo evropske poslanke ?Še vedno živimo v čudoviti in zdravi deželi. Zavedati se moramo, kako je pomembno, da pojemo jagodo, da lahko pojemo doma pridelan česen in da, če imamo malo povišan pritisk, ne gremo takoj k zdravniku. O pomenu prehrane za zdravje pa moramo ozaveščati tudi druge.?
***
Za dodatne informacije se obrnite na:

Špela Menih Novak, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič,  +386 (0)591 58 672info@zofijamazejkukovic.net

Slovenija, dežela zdravja

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je v Evropskem parlamentu v Bruslju na predstavitvi z naslovom Slovenija – dežela zdravja, gostila dva uspešna slovenska inštituta ter slovenska podjetja.

Mazej Kukovičeva je v nagovoru pozdravila navzoče evropske poslance in ostale udeležence prireditve: “Rast in nova delovna mesta so še vedno prva prioriteta v EU. Mi, kot politiki imamo dolžnost ustvariti okolje za kreativno družbo ter mala in srednja podjetja.”

Slovenijo je predstavila kot deželo zdravja: “V Sloveniji nam čisti zrak, dobra voda, ki jo pijemo in bogata zemlja dajejo idealne pogoje za zdravo hrano. To je dežela, kjer lahko naravna bogastva skupaj s svetovno priznanimi znanstveniki povežemo v rast in ustvarimo svetovne dobre”, je povedala Mazej Kukovičeva.

Seveda se Slovenija srečuje s krizo in čuti njene posledice. Tako, kot to velja za večino evropskih držav, je posledica krize tudi nezaupanje v politiko, ki je na nizki ravni. S svojimi dosedanjimi izkušnjami in kot sedanja poslanka želim s projektom Hrana za zdravje in delovna mesta predstaviti raziskovalne rezultate in podjetniške prakse, ki podpirajo zdravje. Skrb za zdravje ljudi je lahko tudi priložnost za zdravo gospodarsko rast”, je povedala Mazej Kukovičeva.

Največja umetnost je prenos znanj v prakso in vzpostavljanje novih start-upov. Vse bodoče evropske finančne perspektive bodo lahko vir za nov, znanstveni in gospodarski napredek domovine Slovenije.

Mazej Kukovičeva je nazadnje vse prisotne povabila v Slovenijo: “Presenetila vas bo z lepoto kulture, ki ima pridih mediterana, s Plečnikovo arhitekturo, z zdravstvenim in medicinskim turizmom in zdravo hrano izpod slovenskih gora.”

Na prireditvi so sodelovali: Bod’ moja, Dolina Soče Kobarid Tolmin, Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Koprivje, Mlekarna Planika Kobarid, Ptujska klet ? Pullus, 6Pack Čukur & The Hangover Ladies

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

Komentar na govor predsednika Evropske komisije o stanju in prihodnosti EU

Strasbourg, 12. september 2013

Evropa je najboljše obzidje za zaščito naše celine. To je sporočilo predsednika naše politične skupine EPP Josepha Daula.

Rast in delovna mesta so še vedno prva prioriteta v Evropski uniji. Po petih letih krize je v Evropi slišati spodbudne rezultate predvsem na področju gospodarske rasti. V mnogih državah se odpirajo nova delovna mesta, v povprečju bo Evropa izkazovala pozitivno gospodarsko rast. Žal Slovenije ni v vrsti držav s pozitivnimi rezultati. Okrepitev gospodarstva in znižanje porabe javnega sektorja ter sanacija bank so neobhodne za izhod iz krča. Šele na tej osnovi bodo nastajale nove zaposlitve in seveda na tem, da bi vlada našla odgovor na to, KAJ BOMO DELALI in šele potem, KAKO BOMO TROŠILI.

Zaupanje Evropejk in Evropejcev do sposobnosti politike je na nizkem nivoju in bo tako tudi ostalo, dokler jih s svojim delom in rezultati ne bomo uspeli prepričati, da smo na pravi poti. Dokler bomo iskali dobre rešitve za zakone na evropskem nivoju, vlade pa jih ne bodo izvajale, ne bomo dosegli cilja. Cilj v Sloveniji bi moral biti, da se voz, ki drvi navzdol, ustavi. Da ga lahko počasi začnemo pomikati navzgor.

V Evropski uniji moramo ponovno okrepiti industrijo, zaščititi zasebnost, zavarovati podatke ter vse to povezati z digitalizacijo. To je nekaj pomembnih ciljev, ki bi ob uresničitvi omogočili ljudem delo in plače. Nova finančna perspektiva, ki je vredna 1.000 milijard, se začne izvajati že s 1. 1. 2014. Ali ima Vlada RS pripravljene projekte? Ali bomo še naprej izgubljali privilegij evropskih finančnih virov? Zaradi nepripravljenosti ali zaradi neznanja, ali mogoče zaradi premalo ambicioznosti.

Predsednik Evropske komisije Barroso pravi, da vsi potrebujemo močno in trdno Evropo, na katero smo lahko ponosni. Če komu Evropa ni všeč, naj jo izboljša, naj kaj postori za to, da nam bo postala všeč. Dejstvo je, da imamo v Evropi zakone, ki so neuporabni, ki niso življenjski. Žal pa teh tudi v naši domovini ne manjka. Kako bi sicer že leta bile blokirane vse investicije, saj se skozi našo zakonodajo za pridobitev gradbenega dovoljenja skoraj nihče ne more prebiti. Zato ni investicij, ni razvoja, ni delovnih mest.

September je namenjen odličnim rezultatom naših košarkarjev. Ko bo ta evforija mimo, pa se bo že našlo novo pisanje o opozicijskem voditelju Janezu Janši. Vprašanja o razvoju Slovenije in o prihodnosti mladih najbrž ne bodo prišla na vrsto. In vrste pred zavodi za zaposlovanje se bodo daljšale. Cilj v Evropi je, da se zavodi za zaposlovanje med seboj povežejo, da intenzivneje iščejo delo brezposelnim. Nemčija in Španija sta že v tej povezavi. Ali ima naš Zavod ob zastareli organizaciji to sposobnost? Ali lahko morda zasledimo kje razpravo ali pisanje o tem, kako bo Zavod za zaposlovanje postal učinkovit pri iskanju novih zaposlitev tudi na mednarodnih trgih?

Borba proti brezposelnosti mora potekati na vseh ravneh. Predvsem je boleč obup mladih brez dela, ki jih je v Evropi 5 milijonov, v Sloveniji pa več kot 20000. Dober sistem socialne varnosti za državljanke in državljane je lahko samo ob nižanju stopnje brezposelnosti, ob inovativni družbi, ki pametno investira ne samo v materijo, ampak tudi v talente.

Evropa jutri ? načrtuje širitev evro območja, celovito bančno in monetarno unijo, digitalizacijo in podjetjem prijazno okolje. Predvsem pa Evropejkam in Evropejcem zdravo okolje in sožitje ter v cilju povrnitve prepotrebnega zaupanja.

Evropa je zdržala vse črne napovedi in okrepila euro, izboljšala gospodarsko rast, vzdržala sistem najvišje socialne varnosti na svetu in ? OSTALA V MIRU.

Zofija Mazej Kukovič MEP

Potrjena tudi sprememba proračuna za lanske poplave v Sloveniji

Strasbourg, 11 september 2013

“Pomoč za Slovenijo po lanskih poplavah  je potrjena tudi s spremembo proračuna EU. Pomoč, ki je za Slovenijo zelo pomembna in upam, da bo kmalu prišla.”

Evropski poslanci so danes na plenarnem zasedanju glasovali o predlogu spremembe proračuna – Uporabi sredstev Solidarnostnega sklada EU po poplavah, ki so prizadele Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo. Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je že pred časom predlagala resolucijo, katero je močno podprla politična skupina EPP ter slovenski poslanci v Evropskem parlamentu Milan Zver,  Lojze Peterle, Romana Jordan, Tanja Fajon in Mojca Kleva Kekuš.

Mazej Kukovičeva je tekom procesa odločanja večkrat opozorila, da so od vseh naravnih nesreč v EU v zadnjem desetletju največjo škodo povzročile prav poplave. Škode je bilo za več kot 50 milijard evrov.”

“Evropski poslanci smo šele danes potrdili predlog o spremembi proračuna, kar je skoraj leto dni po poplavah, ki so lanskega novembra prizadele Slovenijo. Reakcije birokracije so prepočasne, vodijo v evroskepticizem,” je povedala Mazej Kukovičeva.

Slovenija naj bi prejela 14 milijonov evrov pomoči. “Na vladi je, da bo ta pomoč pravično razdeljena. Zahvalila bi se rada podpori politične skupine EPP in hkrati še enkrat opozorila na hitrejše reakcije Evropskega solidarnostnega sklada, saj ljudje po takih nesrečah ostanejo sami in pomoč potrebujejo takoj,” je ob tej priložnosti povedala Zofija Mazej Kukovič.

 

Slovenia – The land of health

Bruselj, 13. 9. 2013

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) 17. septembra 2013, ob 18:00, v Evropskem parlamentu v Bruslju, organizira predstavitev z naslovom  

SLOVENIJA ? DEŽELA ZDRAVJA.

Predstavitev bo skupek visoko tehnoloških rezultatov raziskav na področju zdravja in hrane, predstavitve mladih start-upov in tradicionalnih slovenskih izdelkov z novo, inovativno ponudbo.

Na predstavitvi bodo sodelovali tudi: Bod’ moja, Dolina Soče Kobarid Tolmin, Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Koprivje, Mlekarna Planika Kobarid, Ptujska klet ? Pullus, 6Pack Čukur & The Hangover Ladies.

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, nekdaj ministrica za zdravje, danes svoja prizadevanja nadaljuje v evropskem parlamentu in sicer v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) in Odboru za Industrijo, raziskave in energetiko. Osredotoča se na povezavo področja zdravja in hrane z delovnimi mesti.

Vljudno vabljeni k objavi!

Več o predstavitvi si lahko preberete v priloženem vabilu.

Utrinki ocenjevalne komisije šestič ali naši natečajniki so pravi podjetniki

Drevesnica Zakotnikovih v Dorfarjih ima že sedemdesetletno tradicijo. Hči Maja se je pred desetimi leti začela ukvarjati z gojenjem jagod. Gojijo zelo aromatično in okusno sorto, ki je pri ljudeh zelo priljubljena, zato skoraj ves pridelek dnevno prodajo na domu. Spoznali smo tehnologijo gojenja jagod in si ogledali tudi pripravljeno površino za nove sadike, ki bodo v prihodnjih dveh letih poskrbele za okusno rdeče veselje. Poleg jagod bodo širili tudi sadovnjak z jablanami. Na drugi lokaciji imajo tudi drevesnico, ki so jo zaradi izbruha hruškovega ožiga pred leti morali prestaviti iz vasi. Sodelujejo tudi s šolami v projektu Sveže sadje vsak dan, njihovo okusno in zdravo sadje torej poskrbi, da dobijo šolarji dnevno dozo v vitaminov.

Gospa Likar si je za svoje veselje oblikovala razgiban vrt na še pred dvema letoma zaraščeni površini blizu svojega doma. Na vrtu najdemo poskusno gredico žit, raznovrstno zelenjavo, za popestritev pa še avtohtono sorto hmelja. Gospa je ljubiteljica kulturne dediščine, zato sta skupaj z možem obnovila staro sušilnico sadja, ki bi z načrtovano širitvijo ceste zagotovo propadla. Nekdaj so v sušilnico nosili sušit sadje ljudje iz večih okoliških kmetij. V dolgih zimskih večerih, ko vrtovi spijo, se gospa Likar ukvarja na strmini nad Poljansko dolino ukvarja s pisanjem knjig in življenjskih zgodb, ki jih objavlja tudi v Kmečkem glasu, hkrati pa zelišča in sadje predeluje v raznovrstne izdelke (suhe šopke, dišeče blazinice, zeliščne soli za dodatek hrani?).

Ekipa Požen’ Evropo je obiskala tudi nasad sivke, ki ga ima gospa Steblovnik v Letušu, v bližini reke Savinje. Skupaj s hčerko, ki je farmacevtka, sta se odločili, da je sivka tista, ki lahko da celo paleto različnih izdelkov. O gojenju in oskrbovanju sta se izobraževali tudi na Krasu, kjer so rastišča sivke pogostejša. Izdelujejo milo iz sivke, blazinice proti molje, dišeče vzglavnike za mirnejše spanje, sol s sivko za kopel, sladkor s sivko? Gospa embalažo sama oblikuje in ročno poslika.

 

Bodisi gre za oskrbovanje šol s svežim sadjem, pisanje člankov o ljubezni do zemlje ali pa spreminjanje pridelka v izdelke praktične in estetske rabe, naši natečajniki se zavedajo, da je dobra ideja vredna truda in uresničitve. Naj nam služijo kot zgled!

Veliko uspeha pri uresničevanju podjetniških idej, malih in velikih, vam želi vaša ekipa Požen’ Evropo!

EU KOTIČEK:

Mobilni telefoni so postali stalnica v našem življenju, v porastu pa je njihova uporaba tudi na področju kmetijstva.

MOBILNE APLIKACIJE

Fakulteta za računalništvo in informatiko je leta 2012 začela s projektom ustvarjanja mobilnih aplikacij za kmetijsko gospodarstvo. Projekt temelji na predpostavki, da imajo kmetje pametne telefone. Uporaba informacijske tehnologije, predvsem njim prilagojenih aplikacij lahko predstavlja preskok v kvaliteti za njihovo delovanje in poslovanje. Največja učinkovitost bo dosežena, če bodo imeli pridelovalci na izbiro večje število enostavnih mobilnih aplikacij.

http://www.fri.uni-lj.si/si/laboratoriji/li/15943/project.html

V tujini kmetje že uporabljajo mobilne aplikacije, kot pomoč za hitrejše in učinkovitejše delo. MobileFARM omogoča kmetom, da več časa posvetijo dejanskemu kmetovanju in manj birokraciji oz. administrativnemu delu. En primer aplikacije je farmMED, ki omogoča, da živinorejci natančno nadzorujejo količino zdravil, ki jih imajo na zalogi. FarmMANAGER je aplikacija, ki lahko kmetom olajša pridelavo, živinorejo, saj lahko preko aplikacije ves čas dostopajo do celotne zgodovine posameznega pridelka, posnamejo lahko slike, zapišejo kdaj so posejali določen pridelek, katera gnojila so uporabili in kdaj,… Z uporabo aplikacij kmetje prihranijo čas in sredstva, ki jih porabijo za vodenje evidenc ter povečajo svoje prihodke.

http://www.croplife.com/article/26369/10-best-mobile-agriculture-apps-for-2012

http://www.mobilefarmapps.com/

***

Ekipa Požen’ Evropo

Eurobasket: navijamo za Slovenijo!!

Že 65 dni pred začetkom Eurobasketa, je KZS (Košarkarska zveza Slovenije) dala v prodajo vstopnice za 1. del prvenstva. Vstopnice za tekme slovenske reprezentance so bile prodane v dveh urah.

Po tem, ko je že pred časom stekla prodaja vstopnic za 2. in 3. del evropskega prvenstva v košarki, ki ga bo od 4. do 22. septembra gostila Slovenija, je 1. julija Košarkarska zveza Slovenije, v prodajo dala še vstopnice za tekme prvega dela prvenstva. Vse tekme Slovenije, ki bo v prvem delu igrala v Celju, so bile razprodane v dobrih dveh urah. Največ zanimanja je vladalo za tekmi s Španijo in Hrvaško, ki sta bili razprodani v slabih 20-ih minutah.

Nasprotnice naše reprezentance v predtekmovalnem delu so sicer še Češka, Gruzija in Poljska. Poleg celjske dvorane Zlatorog, ki bo gostila tekme skupine C, bodo najboljše evropske košarkarske reprezentance gostile še dvorani Tivoli in Stožice v Ljubljani, jeseniška Podmežakla in koprska dvorana Bonifika. V nadaljne tekmovanje se iz vsake skupine uvrstijo najboljše štiri reprezentanci, zadnji dve pa zaključita tekmovanje. Drugi del po skupinah in izločilni boji bodo potekali v ljubljanskih Stožicah. Slovenska reprezentanca bo vse svoje tekme igrala ob 21h.

V torek, 3. septembra bo tudi v Bruslju potekal košarkarski turnir trojk. O uspehu slovenske ekipe vam bomo poročali.

Gremo, Slovenija!!

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

Hrana za zdravje in delovna mesta: natečajnica Milena s svojim pridelkom.

Uau, ste tudi vi tako navdušeni kot mi? Kakšen lep pridelek česna in čebule! Gospo Mileno smo že pobarali, naj nam posreduje kakšen posnetek, kako se spletejo takšne lepe kite. Da se lahko še mi naučimo tradicionalne kmečke prakse!

Sicer pa je napisala, da ji delo na polju daje neizmerno veselje: “Pred leti sem bila operirana na hrbtenici, zato sem še posebej zadovoljna sama s seboj, da lahko hodim, se prepogibam, … saj le z vztrajnim delom lahko prideš do želenega rezultata. Tako združujem prijetno s koristnim. Pozivam vse Slovenke, ki imajo kakršnokoli možnost pridelovanja, naj sami poskusijo, uspeh bo zagotovljen!”

Gospa Milena, vaša volja nas je prevzela.

***

Ekipa Požen’ Evropo

WordPress theme: Kippis 1.15