Nosilne vrečke za večkratno uporabo so lahko tudi poslovna priložnost

Objavljeno

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je včeraj v Evropskem parlamentu, na Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, v okviru politične skupine Evropske ljudske stranke, izpostavila več vidikov vpliva plastičnih vrečk na zdravje ljudi in na podjetništvo:

?Problem plastičnih vrečk je večplasten. Sama potrošnja plastičnih vrečk je zame sprva stvar navade, kulture in ozaveščanja. Zanimivo je, da na Kitajskem ne vidiš plastične vrečke na cesti, saj jih ponovno porabijo, medtem ko se v Tunisu v njih lahko izgubiš. Plastična vrečka je bila nekoč hit. Zaenkrat nimamo ocene, koliko podjetij od tega živi.?

Mazej Kukovičeva je nadaljevala: ?Okolje je polno plastičnih odpadkov, kar prinaša kup negativnih posledic, med drugim tudi za zdravje ljudi. Poleg močnega onesnaževanja okolja in nahajanja sledi plastičnih vrečk v hrani, je pomembna kultura nošenja. Breme nošenja smo prestavili na roke, namesto na hrbet. Neuravnoteženo nošenje je zelo negodno za našo hrbtenico, zato moramo razmisliti tudi o tovrstnih negativnih učinkih na zdravje.?

Potrošnja plastičnih vrečk v Evropski uniji je prekomerna. Vsako leto se porabi skoraj 100 milijard plastičnih vrečk, pričakuje pa se, da bo ta številka po scenariju brez ukrepanja do leta 2020 narasla na 111 milijard. To pomeni, da v povprečju vsak Evropejec letno porabi 200 plastičnih vrečk. V petih minutah, ki jih boste potrebovali za branje tega teksta, bo v Evropski uniji porabljenih milijon plastičnih nosilnih vrečk. Sprememba direktive, o kateri je tekla razprava, predvideva najmanj 80 % zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk na ozemlju države članice v primerjavi z njeno povprečno porabo v Uniji leta 2010.

?Razmišljati je potrebno o rešitvi problema. 80 % znižanje uporabe plastičnih vrečk, se lahko odseva tudi v izgubi delovnih mest, česar si ne želimo. V Sloveniji se je z uvedbo plačljivih plastičnih vrečk uporaba močno zmanjšala. Trend lahko obrnemo v smer novih podjetniških možnosti. Sredi največje gospodarske krize je recikliranje morda nova priložnost. Vrečke za večkratno uporabo so lahko kul, predvsem za mlade. Novo oblikovanje vrečk lahko ponudi delo oblikovalcem in proizvajalcem. Prav tako pa je lahko več embalaže proizvedene kot samonosilne?, je zaključila Mazej Kukovičeva.

 Share

Prijavnica na drugi vseslovenski natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta

Objavljeno

SODELUJTE PRI ISKANJU REŠITEV ZA ZDRAVJE IN DELOVNA MESTA

Razpisujemo drugi vseslovenski nagradni natečaj za iskanje rešitev na področju zdravja in hrane. Natečaj je nadaljevanje uspešnega projekta ?Hrana za zdravje in delovna mesta?. Z njim je na videz oddaljena evropska politika dobila mesto med ljudmi. Še naprej želimo vzpodbujati ljubezen do zemlje, izboljšati odnos do zdravja in opogumljati za podjetništvo. Povezovanje zemlje in zdravja je inovativna baza za nova delovna mesta. 

Prijavite se do 28. februarja 2014!

prijavnica II. natečaj

 

 

 Share

Evropska politika pripeljana na slovenski vrt

Objavljeno

SPOROČILO ZA JAVNOST

                                                  Velenje, 20. 1. 2014


Evropska politika pripeljana na slovenski vrt

?S knjigo in prvim natečajem sem poskušala na videz oddaljeno evropsko politiko približati ljudem. Tudi ljudem na vrtu. Največje vprašanje je razumevanje evropske politike in ta knjiga predstavlja en delček v tem mozaiku,? je povedala v začetku današnjega novinarskega zajtrka evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič. Spregovorila je o novi knjigi z naslovom Požen’ Evropo ter o nadaljevanju natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta.

S prvim natečajem, katerega rezultati so predstavljeni v zadnjem delu omenjene knjige, je poslanka Zofija Mazej Kukovič spodbujala lokalno pridelavo, ljubezen do zemlje in prepoznavanje priložnosti, ki jih zemlja ponuja. Drugi natečaj pa bo namenjen zlasti iskanju rešitev za zdravje in delovna mesta, ki so lahko vezana tudi na informatiko in tehnologijo.

?Povezati moramo motiko z računalnikom. Danes imamo internet, mobilne telefone, dostop do celega sveta. Včasih tega ni bilo. Nova doba ponuja nove priložnosti za tiste stvari, ki so pozabljene. To moramo obuditi,? je povedala Mazej Kukovičeva in dodala, da so v prvem natečaju od 150 prijavljenih natečajnikov pri kar 50-ih našli potencialno samozaposlitev. ?Poleg tega želimo ljudem podati več informacij o možnostih evropskega financiranja. Ker je predstavitev natečaja na evropski ravni imela pozitiven odziv pri Nizozemcih in Ircih, pa bomo udeležence novega natečaja povezali s podobnimi iniciativami tudi v teh državah.?

V zaključku je evropska poslanka poudarila: ?Mladim moramo prenesti idejo, da zemlja šteje. Odnos do zemlje je bil šestdeset let po drugi svetovni vojni čisto negativen, danes pa se mladih to še vedno drži. Že v vrtcih bi morali učiti, da je zemlja naša priložnost. Otroci zmagovalne šole prvega natečaja, OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu, so nam na zaključnem dogodku predstavili svoje znanje o zemlji in hrani. Presenečena sem bila, kaj vse znajo, še pomembneje pa, da bodo sedaj to znanje vedno nosili s seboj.?

***

Več informacij:

Živa Vovk, pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič, Vila Bianca Velenje, +386 (0)5 91 58 672,info@zofijamazejkukovic.net

 Share

Goljufije s hrano so rastoč trend, ki odraža strukturno šibkost prehranske verige

Objavljeno

Evropski poslanci so ta teden razpravljali in glasovali tudi o poročilu o krizi zaradi pomanjkanja hrane, goljufijah v prehranski verigi in nadzoru nad njimi.

Varnost hrane ter varovanje interesov potrošnikov sta že od nekdaj pomembna cilja EU, še posebej znotraj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI), katerega članica je tudi evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič. V zadnjem času pa se večja pozornost namenja tudi sorodnemu vprašanju primerov goljufij s hrano. Poslanka je ob tej priložnosti povedala: ?Kot potrošniki smo sprejeli vse in se ne zavedamo pomembnosti lastnega zanimanja nad tem, kaj pojemo. Nepravilnosti se dogajajo pravzaprav povsod v verigi, od pridelave do predelave in prodaje.?

Izvajanje zakonodaje s področja goljufij s hrano se po posameznih državah članicah zelo razlikuje, nadzor pa je omejen. Posledično je veliko goljufij s hrano neodkritih, še posebej kadar ne predstavljajo grožnje za javno zdravje. Kompleksnost čezmejnih prehranskih verig, pritisk po vse cenejši proizvodnji hrani ter tudi gospodarska kriza in varčevalni ukrepi pa so dejavniki, ki še dodatno spodbujajo goljufijo s hrano.

Škandali, ki so se zgodili v zadnjem času, kot so uporaba soli za posipanje cest v živilih, trženje običajnih jajc kot ekoloških ter afera s konjskim mesom so pokazali potrebo po večji regulativi tega področja. Še posebej, ker so te nepravilnosti v prehranski verigi močno vplivale na zaupanje potrošnikov. Čeprav je prehrana varnejša kot kadarkoli prej, je zaupanje potrošnikov na zelo nizki ravni, saj kar 1/3 potrošnikov ne zaupa oznakam na živilih.

Sprejetje te zakonodaje ima neposreden vpliv na vsakdanja življenja državljanov, saj so med proizvodi, ki so najpogosteje podvrženi goljufijam večinoma takšni, ki jih uporabljamo dnevno. To so oljčno olje, ribe, biološko pridelana živila, mleko, žito, med in javorjev sirup, kava in čaj, začimbe, vino ter nekateri sadni sokovi. Nova zakonodaja je umerjena v boljše čezmejno sodelovanje z namenom učinkovitejšega odkrivanja primerov goljufij s hrano. Potrebne so tudi strožje sankcije, saj mora biti tveganje za razkritje goljufije večje od potencialne ekonomske koristi. Evropska unija mora v boju proti goljufijam s hrano delovati bolj povezano ter odločneje. Hkrati pa je tudi na nas samih, da smo previdni ter prevzamemo svoj del odgovornosti. Tudi s tem, da se večkrat odločimo za lokalno pridelano hrano, s čimer pozitivno vplivamo na svoje zdravje, hkrati pa se lahko izognemo tudi večini goljufij.

***
GOLJUFIJE S HRANO
O goljufijah s hrano govorimo kadar gre za premišljeno in namerno napačno predstavitev živil, njegovih sestavin ali ovojnine  oziroma za dajanje napačnih ali zavajajočih informacij o proizvodu z namenom ekonomskega okoriščanja.

RAZLIČNI TIPI GOLJUFIJ S HRANO
– zamenjava ključnih sestavin s cenejšimi nadomestki,
– napačno označevanje živalske vrste, katere meso je uporabljeno v proizvodu,
– napačno označevanje teže,
– prodaja običajnih živil kot biološko pridelanih,
– nepoštena uporaba kakovostnih oznak porekla,
– označevanje gojenih rib kot ulovljenih,
– trženje živil po poteku roka uporabnosti.

 Share

Ponovna industrializacija Evrope. Povežimo motiko z računalnikom.

Objavljeno

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino glasovali za poročilo o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti.

Medtem ko se je večina držav na svetu že izkopala iz krize, Evropa še vedno zaostaja za svojimi glavnimi konkurentkami. Kriza je Evropo močno prizadela, kar se kaže tudi v 3,8 milijonov manj delovnih mest v industriji, zato je načrt kako ponovno oživeti gospodarstvo ter spodbuditi preporod evropske industrije nujen.

Industrijska politika je lahko dolgoročna naložba v delovna mesta, kar posledično pomeni neposredno pomoč za državljanke in državljane. Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je ob tem povedala: ?To so teme, ki so naši politični skupini Evropske ljudske stranke pisane na kožo, saj živimo z industrijo, živimo s podjetji, tudi s srednje velikim in malimi podjetji. Naša največja skrb je kaj bomo jutri delali. In ravno industrijska politika daje velik del odgovora na to vprašanje. Obdržati več industrije v Evropi bo lažje tudi zato, ker ima Evropa kulturo industrije ter tehnološko disciplino. Na drugi strani je naša največja pomanjkljivost kadrovska neprilagojenost. Mnogo mladih bi moralo imeti večji pogum za študij inženirstva, za študij informacijskih tehnologij. To potrebujemo, če želimo reindustrializirati Evropo.?

Industrija mora temeljiti na inovativnosti, tako tehnološki in poslovni kot tudi finančni, okoljski in družbeni. Vprašanje danes je, kaj je perspektivno? Kaj je danes inovativno? Mazej Kukovičeva je izpostavila svoj pogled: ?Veselim me, da je znotraj tega poročila opažena priložnost tudi za pridelavo hrane. Tu vidim priložnost tudi za Slovenijo, ki ima več kot 20.000 ha kmetijskih zemljišč v zaraščanju, po drugi strani pa letno še vedno uvozimo za več kot milijardo evrov hrane. Povezava hrane in zdravja z delovnimi mesti in z industrijo je izjemna. Kajti robotika, tudi na področju pridelave hrane je priložnost. Torej povežimo, metaforično povedano, motiko z računalnikom.?

 Share

Javno naročanje v EU poslej ne bo več talec najnižje cene, prihaja čas za kakovost

Objavljeno

Evropski poslanci so danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino potrdili poročila o javnem naročanju.

Prenovljena zakonodaja je med drugim bolj naklonjena malim in srednje velikim podjetjem ter kot merilo za dodelitev namesto ‘najnižje cene’ uporablja merilo ‘ekonomsko najugodnejše in najbolj trajnostno usmerjene politike’. V praksi to pomeni, da lahko javni organi pri izbiri, poleg cene, upoštevajo tudi druga merila. EU s tem stremi k zagotavljanju višje kakovost in dolgoročno nižjim stroškom.

Glede tega je svoje mnenje v govoru na plenarnem zasedanju izrazila tudi Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS): ?Javno naročilo po najnižji ceni pomeni tudi tunel, ki nima informacijske infrastrukture, zaradi česar ne moremo slišati radia, ko smo v tunelu. Lahko pomeni tudi nekakovostno hrano, ki jo lahko jedo otroci v šolah. Ko sem bila direktorica podjetja z 200 zaposlenimi sem pri javnih naročilih občutila upanje ter tudi razočaranje. Razočaranje predvsem nad tem, da srednja in mala podjetja zaradi kriterija najnižje cene ter zahteve po visokih finančnih vzvodih ter po visoki realizaciji niso mogla dostopati do javnih naročil. Obnovljena zakonodaja tem podjetjem omogoča, da bodo imela boljši dostop. Kar je nujno, če želimo, da bodo ljudje obdržali zaposlitev ter da se bodo ustvarjala nova delovna mesta.?

Cilj celotne reforme je narediti obstoječa pravila bolj fleksibilna in lažja za uporabo ter ustvariti več enakosti med podjetji. Mazej Kukovičeva pravi: ?Pri tem imam seveda tudi pomisleke, predvsem ali smo resnično naredili zakonodajo, ki je poenostavljena. Kajti predvsem vidik, ki je vezan na socialne kriterije lahko zaplete postopke. To je zelo lepo, kar bi sicer z veseljem podpirala, vendar ker vem kaj pomenijo postopki javnega naročanja, vem tudi, da lahko ravno tukaj pride do problemov?. Vseeno je zaključila z optimistično napovedjo: ?Zaradi nove zakonodaje, ki ima mnogo več plusov kot minusov verjamem, da bo več srednje velikih in malih podjetij imelo delo in da bodo ljudje imeli delovna mesta.?

 Share

Zakaj v Sloveniji ne deluje Evropski potrošniški center za informiranje potrošnikov?

Objavljeno

Evropski poslanci so danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino sprejeli poročilo o programu varstva potrošnikov 2014?2020.

Nov zakonodajni akt bo pripomogel k ohranitvi visoke ravni varstva potrošnikov v Evropski uniji ter jim omogočil, da bodo lažje uveljavljali svoje pravice. Poleg tega je v ospredju tudi pravica do obveščenosti in izobraževanja za zaščito potrošnikov. Z namenom doseganja ciljev potrošniške politike bo v okviru tega programa v obdobju 2014 do 2020 za izboljšanje varstva potrošnikov namenjenih 189 mio. EUR. To državljanom EU sporoča, da je varstvo potrošnikov med prednostnimi nalogami EU.

Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je ob tem v svojem govoru na plenarnem zasedanju povedala: ?Samo 15 % potrošnikov pravzaprav ve, da obstajajo centri mrež za zaščito potrošnikov. Zato se moramo založiti z dobrimi in enostavnimi informacijami. Z informacijami, ki jih bodo videli tudi tisti, ki imajo očala, kajti danes se velik del starejših in pa ljudi s posebnimi potrebami zelo težko prilagaja na informacije napisane z majhnimi črkami. Platforme, ki so na internetu sicer omogočajo popolno informiranost, vendar pa morajo biti dovolj prijazne vsem potrošnikom.?

Cilji programa varstva potrošnikov so dobri. Problematično pa je dejansko izvajanje zakonodaje ter informiranje potrošnikov. Primer slabega informiranja je tudi Slovenija. V Sloveniji je obveščanje preko spletne strani Evropskega potrošniškega centra v domeni Ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, vendar spletna stran trenutno sploh ne deluje. Za nas je zaskrbljujoče, da prva in glavna informacijska točka za potrošnike ne deluje ter da se v domovini ne zavedajo razsežnosti informiranega potrošnika. Kot je zaključila Mazej Kukovičeva: ?Zavedajmo se, da je tudi naše zdravje še kako odvisno od tega, kako informirani smo kot potrošniki.?

 Share

Glasilo Požen’ Evropo – prva številka

Objavljeno

Pred vami je prva številka našega novega glasila Požen’ Evropo!

V njej najdete naše leto 2013 v podobah – kaj smo delali in kaj smo dosegli.

Obenem v prvi številki najdete tudi povabilo k drugemu natečaju Hrana za zdravje in delovna mesta. Po zelo uspešnem prvem natečaju smo se namreč odločili, da gremo s polno paro naprej!

A ste z nami? Vabljeni k branju!

 

GLASILO POŽEN’ EVROPO ŠT.1

 

PRIJAVNICA NA DRUGI NATEČAJ HRANA ZA ZDRAVJE IN DELOVNA MESTA

 Share

Delo potrebujemo za vse, predvsem pa za mlade

Objavljeno

Tiskovna konferenca pred januarskim plenarnim zasedanjem

Danes, 10. januarja 2014, je v Hiši EU v Ljubljani potekala vsakomesečna tiskovna konferenca pred plenarnim zasedanjem v Strasbourgu. Gostji omizja sta bili Zofija Mazej Kukovič in Tanja Fajon.

Plenarno zasedanje obsega več točk (www.europarl.europa.eu/news/sl/newes-room/plenary),  začelo pa se bo s pregledom programa predsedovanja Grčije Svetu EU. Grčija namreč z januarjem prevzema šestmesečno predsedovanje od Litve.

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič se je osredotočila na tri poročila, ki bodo obravnavana in so iz vidika trenutne gospodarske krize bistvenega pomena tudi za Slovenijo. Hkrati so del njenega delovanja v Sloveniji, kjer vodi pobudo Požen’ Evropo. To so:

–          Ponovna industrializacija Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti

–          Akcijski načrt za e-zdravje za obdobje 2012-2020

–          Prehranska kriza, goljufije v prehranski verigi in njihov nadzor

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič meni, da moramo na reindustrializacijo Evrope gledati kot na mogoč izhod iz krize. ?Industrija je v Evropi upadla na le 20% BDP, v njej je zaposlenih le še 34 milijonov ljudi. Z zastarelo tehniko Evropa ne more biti konkurenčna. Vlaganje v razvoj je nujno. Vsako delovno mesto v industriji povzroči dve novi delovni mesti v storitvah. Zato je porušeno ravnotežje potrebno ponovno vzpostaviti.? Evropa tu izgublja konkurenčnost tudi za to, ker je bolj občutljiva na dejavnike kot so varstvo okolja, zdravja? Ob tem je poudarila povezavo z njenim delovanjem v Sloveniji, kjer v okviru pobude Požen’ Evropo, išče tudi inovativne rešitve za razvoj podjetništva. ?Delo potrebujemo za vse, predvsem pa za mlade.?

Evropski poslanci bodo na plenarnem zasedanju v Strasbourgu obravnavali tudi Akcijski načrt za e-zdravje za obdobje 2012-2020. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič meni, da je ?e-zdravstvo zelo pomembno tudi iz vidika Slovenije in aktualnih dogajanj v zdravstvu. Čedalje več je bolnikov, predvsem kroničnih. Samo v Sloveniji jih je že 400.000. Za boljše delovanje in kvalitetno oskrbo, je potrebno imeti informacije. Če imamo informacije, lahko tudi obvladujemo zdravstvo. Če bi v Sloveniji imeli vedenje o tem, kje nastajajo stroški in kolikšni so, bi jih znali tudi obvladovati.? Kukovičeva poudarja tudi staranje Evropejcev, ki bodo potrebovali tudi nove oblike pomoči na domu. Tako se ji zdi izjemnega pomena razvoj telemedicine.

Evroposlanka Kukovičeva si prizadeva, da bo dobila besedo na zasedanju Evropskega parlamenta tudi pri točki, kjer bodo razpravljali o prehranski krizi, o goljufijah v prehranski verigi in njihovem nadzoru. ?Kot potrošniki smo sprejeli vse in se ne zavedamo tudi pomembnosti lastnega zanimanja nad tem, kaj pojemo.?Poudarila je, da se nepravilnosti dogajajo pravzaprav vsepovsod, od pridelave, predelave, do prodaje. Največje goljufije se dogajajo pri oljčnem olju, ribah, mleku, jajcih, medu, pri označevanju ekoloških proizvodov? ?Nujno potrebno je izboljšanje regulative, ki bo pomagala tudi pri boljšem sodelovanju med državami. Da ne bo imel tisti, ki bo nekje goljufal, potem priložnosti iti izdelka prodajati v drugo evropsko državo.? Kukovičeva je opozorila na pomen hrane za zdravje in pomembnosti lokalnega vidika pridelave.

Poleg izpostavljenih tem, bo zanimiva tudi razprava o novih skupnih predpisih na področju javnih naročil in koncesij, ki naj bi zagotovili boljšo uporabo denarja davkoplačevalcev, o svobodi gibanja za državljane EU in glasovanje o Evropski strategiji za zmanjševanje količin plastičnih odpadkov.

***

Več informacij:

Špela Menih Novak, pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič, Vila Bianca Velenje, +386 (0)5 91 58 672,info@zofijamazejkukovic.net

 Share

Seveda bomo to peljali naprej. V Sloveniji skozi drugi natečaj, tukaj pa z oblikovanjem politik.

Objavljeno

Zadnje dejanje prvega natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta. Izlet nagrajencev natečaja v Evropski parlament v Strasbourg.

Natečaj, ki smo ga v letošnjem letu izpeljali v pobudi Požen’ Evropo evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič, smo zaključili s prijetnim izletom. Zbralo se nas je 48. Kakšna druščina! Vseslovenska, prijetna, vesela, zanimiva, radovedna in raznolika, pa vendarle enotna v ljubezni do slovenske zemlje. Nismo potrebovali veliko časa, da smo se spoznali in ugotovili, da nas čakata dva prijetna dneva.

Po nekajurni vožnji je bil naš prvi postanek nemško zdraviliško mestece Bad Urach. Ogledali smo si samostansko cerkev Sv. Amanda, središče z mestno hišo in drugimi značilnimi hišami predalčne gradnje ? hišami z lesenim ogrodjem. V tem prijetnem kraju je nekaj časa služboval tudi Primož Trubar, avtor prvih slovenskih tiskanih knjig, protestantski duhovnik in prevajalec. Pot smo nadaljevali v Derendingen, predmestje Tübingena, kjer je Trubar služboval, pisal, prevajal, natisnil vse svoje knjige v slovenskem jeziku, obdeloval svoj ljubi vinograd in živel vse do svoje smrti. V cerkvi Sv. Gale, kjer je pokopan,  je spominska plošča v slovenskem in nemškem jeziku. Ogledali smo si tudi nekaj izvodov Katekizma, Abecednika, prevod Biblije? Dan smo zaključili v praznično okrašenem Tübingenu, katerega mestna hiša se ponaša z astronomsko uro.

Drugi dan izleta smo dosegli cilj potovanja – Evropski parlament v Strasbourgu. Sprejela nas je naša gostiteljica, evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič. Pozdravila nas je z besedami: ?Seveda bomo to peljali naprej. V Sloveniji skozi drugi natečaj, tukaj pa z oblikovanjem politik. Politike, ki se oblikujejo in so nekatere že popolnoma oblikovane, gredo v smeri, da bo več namenjeno pridelovanju ekološke hrane. To pomeni tudi, da bomo morali ponovno spraviti v življenje kulture, ki so že popolnoma pozabljene, ker je od tega odvisno tudi naše zdravje. V Evropi je od 500 milijonov prebivalcev 100 milijonov ljudi s kroničnimi boleznimi. Ti trendi gredo navzgor. Potrebno jih je zaustaviti. Zato je potrebno pogledati tudi na vhodu, potrebno je pogledati, kaj pojemo.?

Povedala nam je nekaj o načinu dela v evropskem parlamentu, o svojem delu in prizadevanjih in nas seznanila z najnovejšimi razpravami v parlamentu. ?Včeraj smo imeli razpravo o o tem, kaj bo s hribovskimi kmetijami po ukinitvi mlečnih kvot. Pozvali smo komisijo, naj pripravi spodbude, rešitve za področja in države, ki bodo najbolj prizadete. Med njimi je tudi Slovenija. Skrbi nas tudi prihodnost na področju pridobivanja energije. Evropa je na razpotju, dogovarjamo se, kam bi šli dalje. Najbolj razvite države iz obnovljivih virov pokrivajo že velik delež porabe energije in so zato proti temu, da se raziskavam in subvencijam namenja velika sredstva. Mi smo tu na žalost na dnu.?

Z balkona smo našo gostiteljico Zofijo Mazej Kukovič opazovali pri delu v veliki dvorani evropskega parlamenta, kjer je prostora za vseh 766 evropskih poslancev. Spoznali smo, kako poteka glasovanje. Poleg Evropskega parlamenta je v Strasbourgu tudi sedež Sveta Evrope, Evropskega sodišča za človekove pravice in nekaterih drugih evropskih inštitucij. Popoldne smo si ogledali še praznični Strasbourg, ki velja za rojstno mesto Božička. Zgodovinski center, imenovan Veliki otok, je od leta 1988 prepoznan kot UNESCOva dediščina. Mestna katedrala je bila dolga leta najvišja stavba v Evropi. Praznično vzdušje v tem veličastnem mestu nas je presenečalo na vsakem koraku. Mesto žari in vsaka hiša zase ponosno nosi prelepe, domiselne in bogate okrasitve. S stojnic je dišalo po kuhanem vinu in v prazničnih lučkah so se svetili naši premraženi obrazi. Bil je prelep večer, nas pa je čakala še dolga pot domov.

Razšli smo se v želji, da se naša srečanja še nadaljujejo. Postali smo prijatelji. Veže nas ljubezen do slovenske zemlje in misel, da nam bo vsem bolje, če bomo spoznali, kako jo potrebujemo in kaj vse nam lahko še nakloni, če bomo zanjo skrbeli kot dobri gospodarji. V mrzlem jutru se pred avtobusom nismo poslovili, ampak smo si zaželeli lepe praznične dni in nasvidenje do naslednjega, 2. natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta.

Ekipa Požen’ Evropo

 Share
WordPress theme: Kippis 1.15