MOL s predlogom proračuna povečuje možnost bega možganov

Objavljeno 10. marca 2011

Proračun za 2011 in 2012 bi bil za čase pred krizo v velikem delu zelo sprejemljiv.Za današnji čas, ko postaja izguba delovnih mest, propadanje podjetij, zmanjševanje dobička podjetij stalnica, ki ji še ni videti konca,pa tako začrtan proračun ne vodi v razvoj mesta. To ni proračun, ki bi dajal pogoje najprej za ustvarjanje, šele nato za delitev javnega dobra.

Res je, da iz osnutka proračunov prišlo do pozitivnih premikov na nekaterih področjih. Velika škoda pa je, da je razvoj podjetništva iz predloga proračuna celo izbrisan, V osnutku mu je bil namenjen vsaj en stavek, brez namenjenih sredstev. Ta stavek pa je sporočal, da je odgovornost prenesena na Tehnološki park Ljubljana. O načrtih in rezultatih Tehnološkega parka pa niti besede. Najbolj razvite evropske prestolnice dajejo na prvo mesto razvoj in nova delovna mesta ter skrb za starejšo populacijo. Pri tem je ključnega pomena vlaganje v znanje , vzpostavljanje pogojev za start up kreativnih storitev in produktov,vzpostavljanje pogojev za privabljanje visokotehnoloških podjetij iz tujine?Munchen letno ustanovi več kot 40000 novih podjetij. Dunaj je v zadnjih letih vložil v to področje več kot 300 mio evrov.

V proračunu je na več kot 500 straneh desetine strani uporabljenih za formalno opisovanje nepomembnih detajlov, kot je na primer zamenjava 39 kosov VTF žarnic. Ali je to stvar proračuna?Na drugi strani pa je za subvencije javnemu potniškemu prometu v višini 5,5, mio evrov namenjena le ena vrstica. Prometu, ki onesnažuje zrak, jemlje čas nam vsem, povzroča zdravstvene težave,je namenjeno nekaj več le znotraj programa CIVITAS ELAN. Program je sicer dober, vendar konkretnih implementacij v naslednjih letih sam ne omogoča .Kako in kdaj pa bo Javni promet lahko preživel brez subvencij, ni nikjer definirano .Kako namesto subvencij izboljšati javni potniški promet, da bo hiter, okolju prijazen in da ga bomo uporabljali vsi, tega v proračunu ni zaslediti.

Prihodki proračuna iz naslova dohodkov in dobička, ki tvorijo skoraj polovico proračuna, so z ozirom na podatke v letu 2009 in 2010 načrtovani zelo optimistično. Dobički obstoječih podjetij so padli za več kot 60%, proračun pa ne vzpostavlja resnih vzvodov za razvoj podjetništva, ustvarjalnosti in novih delovnih mest. Ne vzpostavlja torej tistih osnovnih temeljev, ki potencialno polnijo proračun.

Iz načrtovanega povečanja prihodkov iz naslova kazni je razvidno, da se mesto razvija v smeri kaznovanja, pobiranja glob, ki se povečujejo nesorazmerno. Namesto ozaveščanja- vlada princip kaznovanja.

Velik del proračuna je namenjen hardweru oziroma zidovom, ne pa ljudem. Kot ključni?razvojni projekti?v proračunu se kažejo v izgradnji Mrtvaškega mostu in gradnji garaž ter nadaljevanju zidarskih poslov na Stožicah. Projekt celovite obravnave odpadkov ima z ozirom na potencial predvidene zelo nizko stopnjo napredovanja in hkrati s tem izjemno majhnega koriščenja evropskih sredstev. Energetske in prometne prenove mesta, ki bi predstavljala trajnostni razvoj in blaginjo za vse, je zaslediti v izjemni podhranjenosti.

Ljubljana še vedno nima lokalnega energetskega koncepta oskrbe mesta, ki bi omogočala;

-znižanje porabe in nižje položnice ter hkrati znižanje vplivov na okolje in s tem na zdravje

Energetska oskrba, ki bi morala temeljiti na učinkoviti rabi, alternativnih virih,novih tehnologijah daljinskega gretja in hlajenja,odpravi toplotnih izgub v obstoječih sistemih ogrevanja.

Proračun ne načrtuje ?pametnih javnih objektov z regulacijo vseh energetskih virov, z izolacijo stavb, ne opredeljuje zelenih javnih naročil. Pametni objekti in energetika so lahko generator razvoja in novih delovnih mest.

Za industrijo gradbeništva in za gradnjo so v svetu aktualni standardi zelenih naročil, energetsko učinkovitih zgradb in energetsko učinkovitega mesta kot celote. Povezava med centri znanja in prenosom le tega v podjetja , informacijske platforme in povezanost z globalnimi centri znanj.

Razpisovanje o detajlih izgublja sled o strategiji in viziji, ki je iz tega proračuna ni zaznati. Kako si postavljati temelje, da bodo mladi ostajali v Ljubljani, ne pa se izseljevali zaradi visoke cene stanovanj, zaradi pomanjkanja prostora v vrtcih, zaradi težko dostopnih pogojev za realizacije podjetniških idej?Kako razvijati mesto v smislu ustvarjalnosti, uporabe nacionalnega centra znanj v duhu ustvarjanja nove vrednosti in novih delovnih mest? Ali se zadovoljiti in se prepustiti evforiji velikih športnih dogodkov in nastajanju blišča v novih trgovskih centrih. Obstoječi trgovski centri pa se vsaj ponekod že praznijo, ljudje izgubljajo delo.

Za današnji čas, ki ga zaznamuje kriza, se proračuni evropskih in svetovnih prestolnic usmerjajo v razvoj prihodnjih novih delovnih mest. Predlog proračuna za leti 2011 in 2012 se s temi vprašanji ne ukvarja. Tam kjer ni priložnosti za zaposlitev, kjer si mladi posledično ne morejo privoščiti stanovanja in družine, ostane večja verjetnost izseljevanja in bega možganov. Ljubljana kot prestolnica Slovenije ima največjo priložnost da ta trend obrne, da je generator nove gospodarske rasti. Za ta obrat pa so potrebne spremembe v proračunu, za katere smo predlagali tudi amandmaje. To področje je odvisno od župana in njegove koalicije, ki ima večino. Vloga opozicije je nadzorovanje in dajanje konstruktivnih predlogov. Nekaj teh je Župan v predlogu proračuna upošteval, žal pa za podjetništvo, ustvarjanje gospodarskega okolja in novih delovnih mesta -ni prostora v proračunu.

Slab gospodar slej kot prej dobi ustrezno zamenjavo

Objavljeno 17. februarja 2011

Člani Gospodarskega foruma SDS ne bomo popustili in obupali ob slabem gospodarjenju slovenske vlade, skupaj bomo še naprej iskali rešitve.

V torek, 15. 2. 2011, je v sejni sobi dr. Jožeta Pučnika potekala redna skupščina Gospodarskega foruma SDS. Udeležba članic in članov je bila tako številna, da je dvorana ?pokala po šivih?, kar ni presenetljivo, če vemo, da se je v minulem letu število članov več kot podvojilo , tako da jih Gospodarski forum danes šteje že 290. Takšna številna udeležba, kot tudi aktivna razprava udeležencev, sta pokazatelja, kako zelo gospodarstveniki in podjetniki potrebujejo politiko, ki jim bo pomagala zagotoviti dostojno okolje za razvoj podjetništva in novih delovnih mest. V razpravi so udeleženci sicer podali nekaj zelo koristnih predlogov o tematikah, ki jih bo Gospodarski forum obravnaval v letu 2011:

* še posebej v času gospodarske krize prisluhniti gospodarstvenikom in njihove ključne predloge posredovati Poslanski skupini SDS;

* organizacija Gospodarskega foruma po regijah;

* organizacija okroglih miz, s ciljem podajanja aktualnih informacij gospodarstvenikom in podjetnikom glede sledečih tem:

* likvidnost in finančna disciplina;

* povezovanje med razvojnimi instituti in gospodarstvom;

* povezovanje s Slovenci v tujini;

* predstavitev dobrih praks za razvoj podjetništva v Nemčiji;

* izobraževanje v povezavi z gospodarstvom;

* lesarstvo kot neizkoriščen slovenski potencial;

* razbremenitev gospodarstva in omejevanje javne porabe;

* investicije v energetiki in alternativni viri energije;

* vpliv velikih podjetij na srednja in velika podjetja v času krize;

O izbranih temah bodo posamezniki, ki so za to prevzeli odgovornost, organizirali omizja in razprave. Cilj je, da se čim več omizij izvede po regijah, zato da bo dostopnost informacij enakomernejše porazdeljena, obenem pa bo takšen način dela nudil priložnost, da se članice in člani GF SDS seznanijo s prednostmi in slabostmi v regijah samih. Članice in člani GF SDS so se še strinjali, da je treba okrepiti njihovo medsebojno sodelovanje, ki bo omogočilo izmenjavo dobrih praks, pa tudi poslovnih priložnosti.

Gospodarstvenice in gospodarstveniki smo bili v razpravi enotni, da so prezadolženost Slovenije, več kot 500 podjetij z verjetnostjo stečaja ali prisilne poravnave, 115.000 brezposelnih, 200 mio evrov izgube NLB, 6000 podjetij, ki imajo blokiran žiro račun več kot 5 dni in več kot 10.000 malih podjetij, ki so šla v zadnjih dveh letih v stečaj, znaki za alarm najvišje stopnje. Vseeno pa smo se strinjali, da moramo in znamo poiskati še neopažene poslovne priložnosti, da ne bomo popustili in obupali ob slabem gospodarjenju slovenske vlade in da bomo skupaj iskali predvsem rešitve. Strinjali smo se tudi, da slab gospodar slej kot prej dobi ustrezno zamenjavo.

Zofija Mazej Kukovič

Demokracija v mestnem svetu MOL

Objavljeno 31. januarja 2011

Čas: 20. december 2010

Kraj: Dvorana Mestnega sveta Ljubljana

Dogodek: 2.redna seja mestnega sveta in prva vsebinska v novem mandatu

Značilnosti: netolerantnost, stopnjevanje nestrpnosti, ni dialoga, Ljubljana dveh obrazov

Moje predstave o demokratični Ljubljani so ugasnile. Stopnja demokratičnosti vodenja seje je bila na najnižji točki, kar sem jih kdaj doživela. Župan je vodil sejo z veliko hitrostjo težko razumljivega govora. V bistvu ni šlo za vsebino, šlo je za avtokratsko predstavo. Najpomembnejše zanj je bilo zabijanje golov drugače mislečim in nasprotnim argumentom. Tematika, kot je bil Odlok o zaključnem računu za 2009, težkem skoraj 300 mio evrov, je bila obravnavan skoraj z enako hitrostjo, kot kadar je šlo za mnogo manj zahtevne teme. Na postavljeno vprašanje kako in kdaj bodo obvladovana finančna tveganja prezadolžene mestne občine, ni bilo moč slišati nobenega odgovora.

Odnos do enakosti se je na seji izkazoval tudi v komunikaciji do žensk – svetnic, z odvzemom besede in z odgovori polnimi nestrpnosti. Kje je vsebina, kje je sinergija različnih pogledov in rešitev?

Med sejo razen župana in poročevalcev, nas opozicijskih svetnic in svetnikov, ne govori nihče. Nekaj drobnih izjem, ki v večji meri odgovarjajo opoziciji, da je vse dobro, tako kot je.

Vse je dogovorjeno. Mestni svet ne daje nobene dodane vrednosti, predlogi, ki jih dajemo, so v celoti zavrženi. V mestno hišo prihajamo kot demokratično izvoljeni svetniki, vendar na seje, ki so nedemokratične. Tam, kjer je Ljubljana samo za tiste, ki so trenutno na oblasti. Kje je stopnja demokracije v letu 2010, po dvajsetih letih samostojne Slovenije!

V razpravi o zaključnem računu za leto 2009 sem med drugim opozorila na preskromno vlaganje v preventivno zdravstvo. Na vsakega občana in občanko je bil namenjen samo 1 evro. Enako skromen znesek so zaslužile tudi subvencije podjetjem (podjetij je v Ljubljanski regiji okrog 15.000), ki so bile v višini 270.000,00 evrov za vse na letnem nivoju. Vrednost za subvencije ali pa vrednost za preventivo v zdravstvu sta skoraj na enakem nivoju, kot je stalo samo projektiranje Mrtvaškega mostu, lahko pa je to primerljivo tudi z vrednostjo parcele za enodružinsko hišo. Ali je to razumno za današnje razmere?

Na odgovore župana ni replik. Takšen nedemokratičen način dela si je zagotovil s potrditvijo takšnega poslovnika s svojo listo. Med svojimi monologi oznanja, da smo tukaj nekdanji ministri in sekretarji vlade, ki je Ljubljani vzela 60 miljonov. Ne pove pa, da teh 60 miljonov ni bilo niti od prejšnje, niti od sedanje vlade, proračun občine pa se kljub temu vsako leto povišuje. Ključ je torej v omejenem podajanju informacij.

Komu koristi dosledno izključevanje vseh naših idej in predlogov, ki prihajajo iz vrst Slovenske demokratske stranke, ki so namenjeni kakovosti življenja Ljubljančank in Ljubljančanov, ter razvoju naše prestolnice? Ali je res delitev na naše in vaše koristna za Ljubljano? V času krize, ko se po Ljubljani zapirajo lokali, ko je praznih 4000 stanovanj, ko je dobiček podjetjem padel za več kot 60%, ko je več kot 1000 otrok brez prostora v vrtcu, ko se število mladih brezposelnih povečuje! Danes je čas za dialog, za skupne rešitve. Za delovanje v Mestnem svetu tako rekoč v prazno, kot se kaže sedaj, je škoda časa in denarja. Predvsem pa je škoda, da s tem načinom dela, Ljubljančanke in Ljubljančani pridobimo mnogo manj, kot bi sicer.

Magnetogram seje je dosegljiv na spletni strani MOL.

Zofija Mazej Kukovič

Misli po današnji novinarski konferenci

Objavljeno 28. januarja 2011

Slovenci v tujini – povezovanja znanosti in gospodarstva

Objavljeno 2. decembra 2010

V Gospodarskem forumu SDS smo imeli Okroglo mizo na temo Slovencev v tujini in povezovanja znanosti in gospodarstva. Gosta sta bila dr. Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega Slovenskega kongresa in poslanec v DZ Miro Petek. Predstavila sta izjemne dosežke Slovencev v tujini in možnosti za povezovanja z domačimi podjetji in institucijami. Na tem področju je še veliko neizkoriščenih priložnosti.

Zofija Mazej Kukovič

Obvladovanje gospodarske krize

Objavljeno 29. novembra 2010

Prvo konferenco na to temo smo imeli v maju letošnjega leta na Brdu pri Kranju. Konferenca je dajala zaključke, kaj podjetja najbolj potrebujejo v času krize. Med temi potrebami so nedvomno relevantne informacije in povezovanje, le-to pa udejanjamo skozi drugo Konferenco obvladovanja gospodarske krize v Velenju.

V Gospodarskem forumu Slovenske demokratske stranke se zavedamo pomembnosti gospodarskega temelja družbe. V kolikor se bodo ti temelji preveč načeli ali celo porušili, lahko zapademo v težko obvladljivo socialno krizo. Vsi si pa želimo kakovostnega življenja, ne samo za nas ampak tudi za naše zanamce.

V Evropi bo po obdobju negativne gospodarske rasti nekajletno obdobje nizke rasti, slabe likvidnosti in visoke brezposelnosti. Žal je to v Sloveniji še mnogo bolj izrazito, kajti po letu dni krize je Slovenija v večini gospodarskih kazalcev prišla iz zgornje polovice na skorajšnjo dno lestvice evropskih držav. Kriza je torej pri nas slabo obvladovana, večkrat je s strani Vlade uporabljena le kot dober izgovor za slabo gospodarjenje.
Potrebujemo bolj varčno državo in hkrati povečano kulturo prevzemanja rizikov in aktiviranja podjetniškega potenciala. Mnogo mladih še vedno čaka na ?dobro? državno službo ali na službo v velikem podjetju. Nekaterim se ta želja celo uresniči, saj se število zaposlenih v državni administraciji ponovno povečuje in s tem bremeni gospodarstvo. Od Vlade se pričakujejo ukrepi, ki bi intenzivno stimulirali podjetništvo in skupaj s finančnimi vzvodi omogočali večje samozaposlovanje. Centralizacija in podržavljanje tako na področju gospodarstva kot na področju zdravstva, šolstva … je slab porok za razvoj podjetniškega duha. Pri množici stečajev, ki jih je v Sloveniji v letu dni že krepko čez 200, Vlada s svojimi ukrepi brezposelne le premakne na pridobivanje socialnih transferjev, namesto da bi ustvarjala pogoje za njihovo ponovno zaposlitev.

Kaj podjetja potrebujejo za preživetje in za razvoj?

Najprej relevantne informacije o globalnih in nacionalnih gospodarskih in finančnih trendih. Zaradi všečnosti so vse prevečkrat podane primerjave z manj razvitimi, da bi le mi izgledali navidezno dobro.

Podjetja potrebujejo finančne vzvode in predvsem enako obravnavo s strani državnih institucij. To velja predvsem v primerih, ko gre za odločanje o sofinanciranju, o povratnih ali nepovratnih sredstvih na javnih razpisih za gradnjo, opremo in storitve … Podjetja morajo imeti enake možnosti ne glede na všečnost aktualni vladajoči politiki.

Podjetja potrebujejo nove trge. Evropa bo svojo gospodarsko rast vzpodbujala na trgih Indije, Brazilije, Kitajske ? Če je bilo v času intenzivne gospodarske rasti težko prodreti na globalne trge, je to danes še težje. Vendar ni izbire, preživijo namreč samo dobri ne glede na to, ali so majhni ali veliki. Zato podjetja potrebujejo organizirane vzvode s stani države za povezovanje in vstopanje na tuje trge. Obstoječa organizacija JAPTI ni sprejemljiva, s strani ekonomske diplomacije pa tudi ni zaznati množičnih učinkov.

Podjetja potrebujejo fleksibilnost trga delovne sile, posebej v razmerah, ko naročila hitreje padajo ali hitreje rastejo. Naročila ponekod padajo, drugje rastejo. Vse se spreminja hitro in večkrat nepričakovano. Zato je nujna prilagoditev fleksibilnosti zaposlovanja glede na potrebe gospodarstva.

Podjetja potrebujejo izobraževalni sistem za izobraževanje kadrov, ki jih potrebuje trg. Predvsem gre za inženirje vseh strok; informatike … V času našega mandata se je povečal vpis na področju tehničnih strok, le-ta v zadnjem obdobju ponovno upada.

Podjetja potrebujejo nove razvojne programe in s tem dobro povezavo z raziskovalnimi in razvojnimi institucijami. Te morajo v razumljivem jeziku ponuditi aplikativne raziskave za trg in za podjetja. V medsebojnem razumevanju znanstvenega in podjetniškega jezika je največkrat razlog za prenizek prenos znanj v prakso.

Podjetja potrebujejo dobro infrastrukturo in inovativno okolje ne samo v velikih mestih, ampak tudi na podeželju. Na podeželju je velika priložnost, da nastajajo in se razvijajo podjetja na osnovi naravnih danosti. To je pridelava ekološke in zdrave hrane, obdelava lesa, uporaba biomase kot energenta …

V teh dneh praznujemo tudi dvajset let demokracije v Sloveniji in padec železne zavese v Evropi. V Sloveniji se ponovno udejanja centralizacija in podržavljanje. Ali si gospodarstvo želi takšnega okolja? Ali bo na osnovi teh pogojev gospodarstvo povečalo konkurenčnost?

Zofija Mazej Kukovič

Odvisnost je lahko tudi premastna, presladka in preslana hrana

Objavljeno 13. novembra 2010

Svetovni dan odvisnosti in svetovni dan diabetesa zaznamuje drugi teden v novembru. Pri odvisnosti se v večjem delu ukvarjamo s posledicami, ne pa z ugotavljanjem in odpravljanjem vzrokov za nastanek le te.

Odvisnost od alkohola je v Evropi vzrok za 7% prezgodnjih smrti. Starostna meja , kjer se mladi srečajo z alkoholom, se vztrajno niža.

Odvisnost od tobaka je eden ključnih dejavnikov za bolezen raka. Za rakom zboli vsak četrti evropejec ali evropejka.

Droge v različnih oblikah so stalne spremljevalke skoraj 15 mio evropejcev, med katerimi prevladuje delež mladih. Pred dvemi leti sem se srečala z mladimi dekleti v komuni, kjer so se zdravile odvisnosti od drog. Na vprašanje , kaj jih je pripeljalo na pot uživalcev drog so odgovorile: ?Pomanjkanje ljubezni.? Otroci in mladi internetne dobe so preveč prepuščeni sami sebi in pogovoru z ekranom, namesto pogovora in ljubezni staršev.

Tekom predsedovanja zdravstvenim ministrom Evropske unije, smo imeli na področju odvisnosti skupne projekte ;kako ozaveščati o tveganjih uživanja alkohola, drog , cigaret, predvsem pri mladih. Vprašanje presega okvire zdravstva in posega na področje sociale, vzgoje, izobraževanja,dela. Ti projekti so tudi še danes stalnica v Evropski uniji. Politika tako na evropskem kot na nacionalnem nivoju mora storiti vse, da se trend odvisnosti zmanjšuje. Pri cigaretih se že kažejo dobri rezultati predvsem z zakonodajo, ki v večini evropskih držav preprečuje kajenje v javnih prostorih.

Odvisnost od premastne, presladke , preslane in predvsem od preveč zaužite hrane, je čedalje resnejši pojav razvitega sveta. V Ameriki ni nobena redkost človek s 200kg , žal pa se ta nagnjenja širijo tudi v Evropo in postopoma v Azijo. Nezdrava hrana povzroča največ kroničnih bolezni kot so srčno žilne, diabetes,visok krvni tlak..V Sloveniji imamo 100000 kroničnih bolnikov s sladkorno boleznijo oziroma diabetesom. Preventiva na tem področju je? pozitivna odvisnost ?od zdrave hrane, ki vključuje mnogo sadja in zelenjave, ter odvisnost od vsakodnevnega telesnega gibanja. Ti dve pozitivni odvisnosti nam lahko podaljšata relativno zdravo življensko dobo in povečata kakovost življenja.

Naše življenje je odvisno tudi od zdravega okolja. Zato ne škoduje, če se ozaveščamo o tej odvisnosti in jo izkazujemo tudi v vsakdanjem življenju, začenjši s sortiranjem odpadkov in odklanjanjem množice plastičnih vrečk pri drobnih nakupih. Lepota našega življenja je odvisna tudi od medsebojnih odnosov in notranjega miru.To odvisnost mnogokrat prepoznamo prepozno,tako kot zdravje opazimo šele takrat, ko ga izgubljamo.

Zofija Mazej Kukovič

V nedeljo naj Ljubljana postane mesto za vse ljudi!

Objavljeno 8. oktobra 2010

Spoštovani Ljubljančanke in Ljubljančani,

za županjo Mestne občine Ljubljana kandidiram, ker z njo živim že več kot deset let in mi ni vseeno za njeno prihodnost. Ljubljana je ogledalo Slovenije in potrebuje tolerantnost, učinkovito gospodarjenje in posluh za ljudi, zato bomo poleg blišča mestu dali tudi vsebino.

Čas je, da se v mestno hišo vrne kulturni dialog. Ne bomo prelagali odgovornosti za svoje delo na druge, kot to počne danes še aktualni župan Janković, ko za svoje napake krivi sosednje občine, državo, Evropo in največkrat SDS.

Rezultati neodvisne raziskave Eurobarometer so pokazali, da so največje težave v Ljubljani brezposelnost, dostopnost stanovanj in zdravstvenih storitev. Glede na to, kako se stanovanjska problematika rešuje danes, bi potrebovali še 240 let za končno rešitev. Zakaj ne bi končno uveljavili sistema, po katerem se ob nakupu stanovanja v kupnino všteje že plačana najemnina?

Ljubljana ima največ kvadratnih metrov trgovin na prebivalca, a obenem najhitrejšo rast brezposelnosti. Razvojno to pomeni slepo ulico. V načrtu imamo 15.000 novih delovnih mest v naslednjih štirih letih. München vsako leto odpre 13.000 novih podjetij, zato je to popolnoma realna obljuba. Tisti, ki se temu posmehujejo, nimajo prave vizije. To je tudi edini način za sanacijo 200 milijonskega ljubljanskega dolga, ki ga bodo zaradi netransparentnega in negospodarnega poslovanja vračale generacije še vsaj naslednjih 30 let.

Potrebna je celovita reforma mestnega prometa skladno s koncepti trajnostne mobilnosti. Ljubljana potrebuje primestno železnico, urejeno mrežo kolesarskih poti ter hitrejši in cenejši javni mestni potniški promet.

Vaš glas odloča. V nedeljo boste imeli možnost glasovati za Ljubljano za vse ljudi. Vabljeni na volišča!

Zofija Mazej Kukovič

Vaša kandidatka za županjo in nosilka liste SDS za mestni svet

Iz soočenja na POP TV

Objavljeno 8. oktobra 2010

Včeraj smo se zadnjič pred nedeljskimi volitvami srečali kandidati za županje in župane na soočenju na Pop TV. V kolikor ste soočenje zamudili, lahko posnetek pogledate tukaj http://24ur.com/lokalne_volitve/veliko-soocenje-kdo-bo-glavni-v-ljubljani.html.

Zofija Mazej Kukovič

Druženje in sprehod po Ljubljani

Objavljeno 7. oktobra 2010

S predsednikom Janezom Janšo sva danes preživela prijeten dopoldan v druženju z Ljubljančani in Ljubljančankami.

Predsednik SDS je pojasnil, da je Slovenska demokratska stranka skušala ponuditi volivkam in volivcem kvalitetno izbiro kandidatk in kandidatov, ki so sposobni in pošteni. ?Ena od teh lastnosti je v Ljubljani, še posebej v zadnjem mandatu, zelo manjkala,? je sklenil predsednik SDS.

K temu smo dodali dejstva, ki danes Ljubljano ločijo od tega, da bi postala prestolnica evropskega kova: najhitrejša rast brezposelnosti, 2000 novih diplomantov je brez službe, 2000 otrok brez vrtca, 8000 starejših nima zagotovljene varne starosti. Trdim, da mora mestna občina vlagati vzpodbujanje podjetniškega okolja in center kreativnosti. Več poudarka mora biti na učinkoviti rabi enegije in celoviti obdelavi odpadkov, kar bi prineslo nova delovna mesta in znižanje stroškov gospodinjstev za vsaj 20 %. Danes je Ljubljana šele na 14. mestu v Sloveniji po dostopnosti in hitrosti brezžičnega interneta ter med desetimi glavnimi mesti v Evropi po težki dostopnosti do stanovanj, delovnih mest in zdravstvenih storitev.

Uživam v delu z ljudmi, ki z zagnanostjo in veseljem delujejo za drugačni jutri, da bo Ljubljana postala mesto za vse ljudi.