Čas: 20. december 2010
Kraj: Dvorana Mestnega sveta Ljubljana
Dogodek: 2.redna seja mestnega sveta in prva vsebinska v novem mandatu
Značilnosti: netolerantnost, stopnjevanje nestrpnosti, ni dialoga, Ljubljana dveh obrazov
Moje predstave o demokratični Ljubljani so ugasnile. Stopnja demokratičnosti vodenja seje je bila na najnižji točki, kar sem jih kdaj doživela. Župan je vodil sejo z veliko hitrostjo težko razumljivega govora. V bistvu ni šlo za vsebino, šlo je za avtokratsko predstavo. Najpomembnejše zanj je bilo zabijanje golov drugače mislečim in nasprotnim argumentom. Tematika, kot je bil Odlok o zaključnem računu za 2009, težkem skoraj 300 mio evrov, je bila obravnavan skoraj z enako hitrostjo, kot kadar je šlo za mnogo manj zahtevne teme. Na postavljeno vprašanje kako in kdaj bodo obvladovana finančna tveganja prezadolžene mestne občine, ni bilo moč slišati nobenega odgovora.
Odnos do enakosti se je na seji izkazoval tudi v komunikaciji do žensk – svetnic, z odvzemom besede in z odgovori polnimi nestrpnosti. Kje je vsebina, kje je sinergija različnih pogledov in rešitev?
Med sejo razen župana in poročevalcev, nas opozicijskih svetnic in svetnikov, ne govori nihče. Nekaj drobnih izjem, ki v večji meri odgovarjajo opoziciji, da je vse dobro, tako kot je.
Vse je dogovorjeno. Mestni svet ne daje nobene dodane vrednosti, predlogi, ki jih dajemo, so v celoti zavrženi. V mestno hišo prihajamo kot demokratično izvoljeni svetniki, vendar na seje, ki so nedemokratične. Tam, kjer je Ljubljana samo za tiste, ki so trenutno na oblasti. Kje je stopnja demokracije v letu 2010, po dvajsetih letih samostojne Slovenije!
V razpravi o zaključnem računu za leto 2009 sem med drugim opozorila na preskromno vlaganje v preventivno zdravstvo. Na vsakega občana in občanko je bil namenjen samo 1 evro. Enako skromen znesek so zaslužile tudi subvencije podjetjem (podjetij je v Ljubljanski regiji okrog 15.000), ki so bile v višini 270.000,00 evrov za vse na letnem nivoju. Vrednost za subvencije ali pa vrednost za preventivo v zdravstvu sta skoraj na enakem nivoju, kot je stalo samo projektiranje Mrtvaškega mostu, lahko pa je to primerljivo tudi z vrednostjo parcele za enodružinsko hišo. Ali je to razumno za današnje razmere?
Na odgovore župana ni replik. Takšen nedemokratičen način dela si je zagotovil s potrditvijo takšnega poslovnika s svojo listo. Med svojimi monologi oznanja, da smo tukaj nekdanji ministri in sekretarji vlade, ki je Ljubljani vzela 60 miljonov. Ne pove pa, da teh 60 miljonov ni bilo niti od prejšnje, niti od sedanje vlade, proračun občine pa se kljub temu vsako leto povišuje. Ključ je torej v omejenem podajanju informacij.
Komu koristi dosledno izključevanje vseh naših idej in predlogov, ki prihajajo iz vrst Slovenske demokratske stranke, ki so namenjeni kakovosti življenja Ljubljančank in Ljubljančanov, ter razvoju naše prestolnice? Ali je res delitev na naše in vaše koristna za Ljubljano? V času krize, ko se po Ljubljani zapirajo lokali, ko je praznih 4000 stanovanj, ko je dobiček podjetjem padel za več kot 60%, ko je več kot 1000 otrok brez prostora v vrtcu, ko se število mladih brezposelnih povečuje! Danes je čas za dialog, za skupne rešitve. Za delovanje v Mestnem svetu tako rekoč v prazno, kot se kaže sedaj, je škoda časa in denarja. Predvsem pa je škoda, da s tem načinom dela, Ljubljančanke in Ljubljančani pridobimo mnogo manj, kot bi sicer.
Magnetogram seje je dosegljiv na spletni strani MOL.
Zofija Mazej Kukovič