Proračun za 2011 in 2012 bi bil za čase pred krizo v velikem delu zelo sprejemljiv.Za današnji čas, ko postaja izguba delovnih mest, propadanje podjetij, zmanjševanje dobička podjetij stalnica, ki ji še ni videti konca,pa  tako začrtan proračun ne vodi v razvoj  mesta. To ni proračun, ki bi dajal pogoje najprej za   ustvarjanje, šele nato za delitev javnega dobra.

Res je, da iz osnutka proračunov prišlo do pozitivnih premikov na nekaterih področjih. Velika škoda pa je, da je  razvoj podjetništva  iz predloga proračuna celo izbrisan, V osnutku mu je bil namenjen vsaj en stavek, brez namenjenih sredstev. Ta stavek pa je sporočal, da je odgovornost prenesena na Tehnološki park Ljubljana. O načrtih in rezultatih Tehnološkega parka pa niti besede. Najbolj razvite evropske prestolnice dajejo na prvo mesto razvoj in nova delovna mesta ter skrb za starejšo populacijo. Pri tem je ključnega pomena vlaganje v znanje , vzpostavljanje pogojev za start up  kreativnih storitev in produktov,vzpostavljanje pogojev za privabljanje visokotehnoloških podjetij iz tujine?Munchen letno ustanovi več kot 40000 novih podjetij. Dunaj je v zadnjih letih vložil v to področje več kot 300 mio evrov.

V proračunu je na več kot 500 straneh desetine strani uporabljenih za formalno opisovanje nepomembnih detajlov, kot je na primer zamenjava 39 kosov VTF žarnic. Ali je to stvar proračuna?Na drugi strani pa je za subvencije  javnemu potniškemu prometu v višini 5,5, mio evrov namenjena le ena vrstica. Prometu, ki onesnažuje zrak, jemlje čas nam vsem, povzroča zdravstvene težave,je namenjeno nekaj več le znotraj programa CIVITAS ELAN. Program je sicer dober, vendar konkretnih implementacij v naslednjih letih sam ne omogoča .Kako in kdaj pa bo Javni promet lahko preživel brez subvencij, ni nikjer definirano .Kako namesto subvencij izboljšati javni potniški promet, da bo hiter, okolju prijazen in da ga bomo uporabljali vsi, tega v proračunu ni zaslediti.

Prihodki proračuna iz naslova dohodkov in dobička, ki tvorijo skoraj polovico proračuna, so z ozirom na podatke v letu 2009 in 2010 načrtovani zelo optimistično. Dobički obstoječih podjetij so padli za več kot 60%, proračun pa ne vzpostavlja resnih vzvodov za razvoj podjetništva, ustvarjalnosti in novih delovnih mest. Ne vzpostavlja torej tistih osnovnih temeljev, ki potencialno polnijo proračun.

Iz načrtovanega povečanja prihodkov iz naslova kazni je razvidno, da se mesto  razvija v smeri kaznovanja, pobiranja glob, ki se povečujejo nesorazmerno. Namesto ozaveščanja- vlada princip kaznovanja.

Velik del proračuna je namenjen hardweru oziroma zidovom, ne pa ljudem. Kot ključni?razvojni projekti?v proračunu  se kažejo v izgradnji Mrtvaškega mostu in gradnji garaž ter nadaljevanju zidarskih poslov na Stožicah. Projekt celovite obravnave odpadkov ima z ozirom na potencial predvidene zelo nizko stopnjo napredovanja in hkrati s tem izjemno majhnega koriščenja evropskih sredstev. Energetske in prometne prenove mesta, ki bi predstavljala trajnostni razvoj in blaginjo za vse, je zaslediti v izjemni podhranjenosti.

Ljubljana še vedno nima lokalnega   energetskega koncepta oskrbe mesta, ki bi omogočala;

-znižanje porabe in nižje položnice ter hkrati znižanje vplivov na okolje in s tem na zdravje

Energetska oskrba, ki bi morala temeljiti na učinkoviti rabi, alternativnih virih,novih tehnologijah daljinskega gretja in hlajenja,odpravi toplotnih izgub v obstoječih sistemih ogrevanja.

Proračun ne načrtuje ?pametnih javnih objektov z regulacijo vseh energetskih virov, z izolacijo stavb, ne opredeljuje zelenih javnih naročil. Pametni objekti in energetika so lahko generator razvoja in novih delovnih mest.

Za industrijo gradbeništva in za gradnjo so v svetu aktualni standardi zelenih naročil, energetsko učinkovitih zgradb in energetsko učinkovitega mesta kot celote. Povezava med centri znanja in prenosom le tega v podjetja , informacijske platforme in povezanost z globalnimi centri znanj.

Razpisovanje o detajlih izgublja sled o strategiji in viziji, ki je iz tega proračuna ni zaznati. Kako si postavljati temelje, da bodo mladi ostajali v Ljubljani, ne pa se izseljevali zaradi visoke cene stanovanj, zaradi pomanjkanja prostora v vrtcih, zaradi težko dostopnih pogojev za realizacije podjetniških idej?Kako razvijati mesto v smislu ustvarjalnosti, uporabe nacionalnega centra znanj v duhu ustvarjanja nove vrednosti in novih delovnih mest? Ali se zadovoljiti in se   prepustiti evforiji velikih športnih dogodkov in nastajanju blišča v novih trgovskih centrih. Obstoječi trgovski centri pa se vsaj ponekod že praznijo, ljudje izgubljajo delo.

Za današnji čas, ki ga zaznamuje kriza, se proračuni evropskih in svetovnih prestolnic usmerjajo v razvoj prihodnjih novih delovnih mest. Predlog proračuna za leti 2011 in 2012 se s temi vprašanji ne ukvarja. Tam kjer ni priložnosti za zaposlitev, kjer si mladi posledično ne morejo privoščiti stanovanja in družine, ostane večja verjetnost izseljevanja in bega možganov. Ljubljana kot prestolnica Slovenije ima največjo priložnost da ta trend obrne, da je generator nove gospodarske rasti. Za ta obrat pa so potrebne spremembe v proračunu, za katere smo predlagali tudi amandmaje. To področje je odvisno od župana in njegove koalicije, ki ima večino. Vloga opozicije je nadzorovanje in dajanje konstruktivnih predlogov. Nekaj teh je Župan v predlogu proračuna  upošteval, žal pa za podjetništvo, ustvarjanje gospodarskega okolja in novih delovnih mesta -ni prostora v proračunu.