Zakaj ima Evropa leta 2012 predvideno negativno gospodarsko rast?

Objavljeno 14. marca 2012

Zakaj je konkurenčnost države povezana s konkurenčnostjo podjetij? Kaj pomeni konkurenčnost Evrope na globalnem trgu? Kje so presežki in kje rezerve? Kako varčevati in ob omejeni kupni moči spodbujati rast?

Negativna gospodarska rast zelo zaskrbljuje podjetja, posebej tista, ki so odvisna izključno od nacionalnega in notranjega evropskega trga. Podjetjem trg zapoveduje stopnjo konkurenčnosti, biti najboljši v kakovosti, v porabljenem času in v primerni odzivnosti na poprodajne aktivnosti. Evropski proračun obsega le 1% vseh prihodkov od sedemindvajsetih držav. Tega se mnogo Evropejk in Evropejcev ne zaveda, veliko jih razmišlja, koliko skupnost stane, ne pa kakšne koristi imamo od tega.

Evropa bo konkurenčna, če bodo konkurenčne države članice in če bo izboljšala učinkovitost evropskih institucij. Eden izmed temeljev konkurenčnosti države je konkurenčnost podjetij in učinkovit javni sektor. Prav reforme, ki vodijo v učinkovit javni sektor so zelo težke in tudi boleče a brez njih ni mogoče videti konca krize. Tudi evropske institucije se bodo morale prilagajati konkurenčnim pogojem, če bomo hoteli biti konkurenčni na globalnem trgu. Slabo gospodarjenje, pomanjkljiv nadzor, nepreglednost, pomanjkanje pravil, tudi to so razlogi, ki so pripeljali do negativne gospodarske rasti na nivoju Evrope.

Predsednik Evropske komisije, gospod Barosso, je predstavil strategijo za povečanje konkurenčnosti, ki med drugim zajema smernice za odpravo administrativnih ovir in poenostavitev postopkov evropskih inštitucij. Predstavil je tudi načrtovane ukrepe za zaposlovanje mladih. Velik poudarek bo na spodbujanju podjetništva, zasebnih investicijah in številnih projektih, ki bodo financirani iz evropskih skladov. Pri tem so ključni ukrepi na področju zaposlovanja, vlaganja v raziskave in razvoj in v nova znanja. Oživitev socialnega podjetništva, ki bo naravnano trajnostno in bo zaposlovalo tudi ljudi z omejenimi možnostmi.

Neravnovesje v razvitosti med posameznimi državami povzroča tudi velika razlika v minimalnih plačah in pokojninah. Več poudarka moramo dajati boju proti revščini, ki jo je kriza močno poglobila. Pri potrebnih reformah na nacionalni ravni je Slovenija žal trenutno na zadnjem mestu. Potrebujemo celostno industrijsko politiko, kjer bosta v središču konkurenčnost in trajnost. Uspeh nove evropske industrijske politike in nacionalnih politik mora temeljiti na inovacijah, energetskih virih, digitalni agendi, zdravstvenih in socialnih storitvah, inovativnih pristopih upravljanja in netehnoloških inovacijah. Delavcem je nujno ponuditi možnost prekvalifikacij in samozaposlitev. Vseživljenjsko učenje je ključnega pomena za skrajšanje dobe brezposelnosti in zadržanje osebne konkurenčnosti.

Svet je v neravnovesju. V Evropi je 5 milijonov mladih, ki ne delajo in ne študirajo, po vsem svetu pa 150 milijonov otrok, mlajših od 15 let, ki morajo delati.

Zofija Mazej Kukovič

Ali nam udobje prinaša tudi zdravje?

Objavljeno 13. marca 2012

Evropa se bo vedno bolj soočala z boleznimi, ki jih prinaša sodoben način življenja. S tem bodo vedno višji tudi stroški za zdravljenje različnih oblik bolezni. Med njimi je v zaskrbljujočem porastu diabetes – sladkorna bolezen.

Diabetes je med kroničnimi boleznimi danes najštevilčnejši. Danes je v Evropi 33 milijonov ljudi z diabetesom, v Sloveniji več kot 100.000. V naslednjih dvajsetih letih se bo to število povzpelo proti 50. milijonom bolnikov. Diabetes je bolezen, ki izjemno znižuje kakovost življenja in ima vpliv na porabo 10% sredstev zdravstvenega proračuna.

V veliki meri nas pred diabetesom lahko obvaruje zdrav življenjski slog. To pa pomeni uživanje manj maščob, več sadja in zelenjave, vsakdanje gibanje, uravnoteženost delovnih obremenitev in prostega časa, življenje brez cigaret in omejeno količino alkohola. Naslednje še kako pomembno dejstvo je zgodnje odkrivanje bolezni, informiranje bolnikov o njenem obvladovanju in o potrebni spremembi življenjskega sloga. Ob današnjih spletnih informacijah lahko sami veliko naredimo na področju preventive. Dodatna velika pomoč pri ozaveščanju so nam lahko tudi združenja bolnikov v tesnem sodelovanju s strokovnjaki. Kljub vsem informacijam in preventivi pa ima mnogo bolnikov, ki so na inzulinu ali tabletah še vedno površen odnos do svojega življenjskega sloga. Diabetes ‘ne boli’, je pa eden od ključnih razlogov za srčne kapi, slepoto, amputacije,…

Zaradi vsega tega Evropski parlament pričakuje od Evropske Komisije in Sveta Evrope, da pripravi strategijo celovitega obvladovanja diabetesa. Stališča obeh bomo slišali na marčevski seji v Strasbourgu. Politika je odgovorna za vzpostavitev zakonodaje in proračunskih okvirjev, ki bodo poleg preventive in zdravljenja zagotavljali sredstva za razvoj zdravil in odkrivanja te bolezni ter prenos najboljših praks med članicami.

Vsekakor je za uspeh na področju obvladovanja diabetesa potrebno združiti prizadevanja politike, stroke in discipliniran odnos do lastnega zdravja vsakega posameznika.

Zofija Mazej Kukovič

Kako navdušiti mlade za podjetništvo?

Objavljeno 9. marca 2012

Kako navdušiti mlade za podjetništvo? Kako vas prepričati, da ste del rešitve in ne del problema? Kako uvesti več podjetniškega duha v sisteme izobraževanja? Zakaj ima Kitajska po statistiki 71% vprašanih, ki si želijo postati podjetniki; ZDA 55%, Evropa pa le 45%. Rezultati izkazujejo navdušenje nad podjetništvom na eni in beg pred odgovornostjo na drugi strani. Bežanje pred odgovornostjo pa pomeni istočasno odpovedovanje svobodi v ustvarjanju in v odločanju.

To so vprašanja, na katera tudi v Evropskem parlamentu konstantno iščemo odgovore, ki morajo biti vpleteni v vse pore evropske zakonodaje, in katerih rezultat bo živahno podjetniško vzdušje, inovativnost in nova gospodarska rast.

Statistike kažejo, da so najbolj konkurenčne države tudi najbolj podjetne! Enako logiko lahko uporabimo tudi za podjetnike. Podjetniki znajo ustvariti produkt ali storitev, ki je konkurenčna na globalnem trgu. To pomeni njihov obstoj in hkrati razvoj.

Ideja je pomembnejša od poslovnega načrta. Je bistvo vsakega začetka, tudi podjetniškega. Najprej je potrebno imeti idejo in šele nato jo treba znati implementirati! Poslovni načrt pa lahko primerjamo z navodilom za uporabo mobilnika: navodil je veliko, le implementacija teh je kritična, posebej za vse nas, ki nismo internetna generacija.

Tveganje je sestavni del podjetniške kulture. Za tveganje potrebujemo podporno znanje in seveda podporno okolje, ki ga vzpostavlja politika. Znanje pa se mora graditi na realnih primerih najboljših praks, ne samo na teoriji. Tega je v slovenskih in evropskih izobraževalnih procesih malo, tudi zato imajo mladi strah pred vstopom v podjetniške vode. To naj bo pobuda za izboljšavo v slovenskih centrih znanja!

Zofija Mazej Kukovič

Potrošnja virov ni brez meja

Objavljeno 2. marca 2012

Stanje z viri v Evropi dojemam podobno kot človeka, ki je zbolel za kronično boleznijo. Popolnoma mora spremeniti način življenja, se odpovedati življenju z mamljivimi razvadami, spremeniti način prehranjevanja, skrbeti za kondicijo in primerno obremenjenost. Nekateri to zmorejo in živijo celo nadpovprečno dolgo, drugi popustijo pritiskom ugodja, ki je sprejemljivo za zdravega človeka in se prepustijo bolezni, ki pa kar hitro izstavi svoj račun na počutju in krajši življenjski dobi.

Težko je razumeti, da po ustaljeni poti na področju virov ne moremo več naprej. Še težje bo razumeti, da moramo v kriznih razmerah ustvariti več, povečati rast in hkrati porabiti manj surovin. Resolucija o učinkoviti uporabi vseh virov je v teh dneh dajala široke razprave v Evropskem parlamentu. Omejitve naravnih virov so že danes velike, tudi zato so se realne cene osnovnih dobrin od začetka stoletja povečale že za 147%. Povečano uničevanje naravnega kapitala zemlje pušča velike posledice. Trajnostna gospodarska rast, kjer bomo uporabili manj virov in proizvedli več proizvodov pa je realno bolj možna v času krize, kot v času izobilja. Iz zgodovine pa je znano, da čas izobilja sam po sebi zavira ustvarjalnost.

Najpomembnejša področja, kjer bodo potrebne velike spremembe so: hrana, stanovanja in mobilnost. Zato bo še kako pomembno približati merljive in razumljive učinke, ki jih lahko doseže vsak Evropejec in Evropejka s spremenjenim načinom življenja. To je hkrati največja priložnost za politiko; kako angažirati celotno družbo, kako čim bolj povečati zelena javna naročila, kako uporabiti odpadke, kako načrtovati proizvode z vnaprejšnjim načrtom razgradnje in ponovno uporabo.

Tukaj so na široko odprta vrata tudi za raziskovalce in inovatorje. To je velika priložnost za udejanjanje misije narediti več, porabiti manj. Poraba vode se bo po pričakovanjih v nekaj desetih letih povečala za 55%, že danes pa je tretjina sveta brez vode. Pridelati bomo morali 70% več hrane, Slovenija in Evropa pa že sedaj nimata zagotovljene samooskrbe. Tudi način prehranjevanja se bo moral korenito spremeniti.

Zmanjšana uporaba virov bo finančno podprta tudi skozi projekt Obzorje 2020, ki predvideva 80 milijard evrov za raziskave, inovacije in za podjetja. Tu je priložnost tudi za slovenske inštitucije, raziskovalce in podjetja: da že v tem trenutku začnejo s pripravami na projekte Obzorja 2020, katerih financiranje se bo začelo leta 2014.

Evropa je prvovrstna lokacija za stičišče raziskav – zaradi mreže podjetij, znanj, dobro razvitih trgov in predvsem zaradi sposobnosti, da se lahko sooča s kompleksnostjo. Povezovanje v tehnološke platforme za vodo, materiale, učinkovito rabo energije – iz tega bodo nastajale inovacije, novi projekti in nova delovna mesta.

Zofija Mazej Kukovič

Pomladna verzija Evropskega barometra

Objavljeno 1. marca 2012

BUSINESSEUROPE?s Reform Barometer je pregled kazalcev EU članic vključno z Norveško, Islandijo in Švico in vključuje indikatorje produktivnosi, investicij, trgovine, konkurenčnosti, zaposlovanja, fiskalne politike in finančne stabilnosti.

Vse informacije lahko najdete na http://62.102.106.140/docs/1/PEJLAAFDGDMLFKFJPJKGGPGEPDWY9DBYC19LTE4Q/UNICE/docs/DLS/2012-00285-E.pdf

Pobuda za mlade Požen’ Evropo

Objavljeno 16. februarja 2012

V Evropskem parlamentu je večina aktualnih tem vezana na obvladovanje krize, reševanju brezposelnosti in priložnostih za rast v Evropi.

Imamo 23 milijonov brezposelnih, od tega je več kot 5 milijonov mladih. Ekonomska kriza ima že danes velike socialne posledice. Za ponovno rast in zaposlovanje je Evropski parlament glasoval o predlogu resolucije, po kateri se bo vsaka država, tudi Slovenija, osredotočila na zaposlovanje in nova delovna mesta.

Ne gre samo za več delovnih mest, ampak tudi za kakovostnejša delovna mesta. Skladno s tem je nujno prilagoditi tudi sisteme izobraževanja v tistih smereh, ki jih trg potrebuje. To pa so v prvi vrsti področja informacijske tehnologija, zdravstva, turizma, prehrane in učinkovite rabe ter alternativnih virov energije. Mlade je potrebno že tekom študija spodbujati k podjetništvu in samozaposlitvi.

Evropske smernice nakazujejo, da bi lahko bili mladi brez zaposlitve največ do 4 mesece, potem pa bi morali dobiti ponudbo za zaposlitev ali za dodatno izobraževanje in usposabljanje ali vključitev v prostovoljno delo. Pogoj za bolj živahno zaposlovanje je tudi prilagoditev zavodov za zaposlovanje v smislu učinkovitega iskanja zaposlitve za brezposelne.

Politika Evrope in članic bo usmerjena tudi k spodbujanju mladih k večji mobilnosti znotraj evropskega trga. Delo je treba iskati tam, kjer je. Evropska strategija, ki podpira mobilnost pri zaposlovanju temelji na enotnem trgu, zelenih delovnih mestih in širokopasovnih omrežjih, ki omogočajo odlično informacijsko podporo, tudi delo na daljavo. Za to pa je nujna implementacija e-uprave na evropskem nivoju in na nacionalnih nivojih. Slovenija je bila pred štirimi leti na tem področju vodilna država, danes je ni več na zemljevidu uspešnih.

Kot poslanka ELS, katere članica je tudi SDS, bi ob tej priložnosti rada povabila predvsem vas, dragi mladi, da se v sklopu mojega delovanja v Evropskem parlamentu pridružite pobudi moje ekipe. Ustanovili smo lokalno pobudo za mlade z imenom Požen’ Evropo. Namen te pobude je, da se mladi bolje spoznate z Evropsko unijo in delom parlamenta, ter da se vas aktivno vključuje v diskusije in projekte, ki bodo odpirali možnosti zaposlovanja in poklicnega razvoja.

Za začetek pobude smo v SAŠA regiji pripravili okrogle mize na temo Mladi in priložnosti v Evropi in facebook stran, ki bo stičišče informacij. Pomembnejše aktualne teme bodo: svoboda izražanja, zaščita intelektualne lastnine, prostovoljstvo, kultura komuniciranja in povezovanja. Aktivni udeleženci pa bodo Evropski parlament tudi obiskali.

Vesela bom, če se nam pridružite!

https://www.facebook.com/pages/Po%C5%BEen-Evropo/384321198249453?ref=hl

Zofija Mazej Kukovič

Kultura komuniciranja

Objavljeno 8. februarja 2012

Praznik kulture tokrat doživljam globlje, tudi zato ker sem v Bruslju.Ponos, da lahko v Evropskem parlamentu govorimo slovensko, me napolni z energijo in me motivira pri pogledu naprej – v obdobje, ko bo kriza tudi v Sloveniji obvladana.

V kulturno identiteto naroda sodi tudi kultura komuniciranja na socialnih omrežjih. V zadnjem času sem namenila večjo pozornost načinu komuniciranja pri tviteraših iz drugih evropskih držav. Ugotavljam, da imamo v Sloveniji med določenimi uporabniki tviterja cilj ‘zabijanja golov v glavo’. Imam občutek, da mnogi samo čakajo na priložnost za čim bolj nesramen način komentiranja ali odgovarjanja na prijazne misli tistemu, ki mu sicer ni všeč ali po barvi, spolu, načinu razmišljanja.

Ob današnjem kulturnem prazniku si želim, da bi s ponosom in dostojanstvom komunicirali med sabo. Komunicirali na način, ki je kulturen, ki rojeva spoštovanje in upoštevanje drugače mislečih.

Prijaznih in kulturnih odnosov želim vsem na ta kulturni dan.

Zofija Mazej Kukovič

Skupno mnenje slovenskih poslancev Evropske ljudske stranke o sporazumu ACTA

Objavljeno 2. februarja 2012

V zadnjih dneh smo prejeli veliko število sporočil in vprašanj, ki se nanašajo na sporazum ACTA (Anti-counterfreiting Trade Agreement).

Predstavniki Evropske komisije so podpisali mednarodni trgovinski sporazum ACTA 26. januarja 2012 v Tokiu. Po podpisu ACTE s strani predstavnikov Evropske unije in držav članic bo Evropski parlament formalno obveščen o uvedbi “postopka odobritve”, kar naj bi se zgodilo konec februarja.

ACTA je mednarodni sporazum, zato je za njegovo uveljavitev potrebno soglasje Evropskega parlamenta. Vendar Parlament ne more spreminjati besedila sporazuma, pač pa ga lahko le odobri ali zavrne.

Razprave o ACTI bodo znotraj Parlamenta potekale v Odboru za mednarodno trgovino, v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter v Odboru za pravne zadeve. V omenjenih odborih bo posvetovanje potekalo pred glasovanjem na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta poleti 2012.

V kolikor Evropski parlament podpre sporazum in bo v državah članicah zaključen postopek ratifikacije, bo moral Svet EU sprejeti končno odločitev za potrditev sporazuma in njegovo uveljavitev med Evropsko unijo in drugimi podpisnicami sporazuma. V nasprotnem primeru se bo postopek zaključil. Sporazum velja za podpisnice, četudi ga Evropski parlament ne sprejme.

Evropski poslanci politične skupine Evropske ljudske stranke (ELS) zagovarjamo demokratičnost in transparentnost. Menimo, da je kakršnokoli opredeljevanje v tem trenutku preuranjeno.

Hvaležni smo vam za vse vaše komentarje, ki ste jih poslali, prav tako pa so dobrodošli vsi argumenti, ki bodo prispevali k bogatejši razpravi. Naj vas ob tej priložnosti tudi povabimo na seminar o sporazumu, ki bo potekal 1. marca 2012 v Evropskem parlamentu.

——————————————————

Program dela v odboru za mednarodno trgovino

? Prva razprava: 29. 2. – 1. 3. 2012

? Seminar: 1. 3. 2012

? Druga razprava: 26.- 27. 3. 2012

? Predstavitev osnutka poročila: 25. – 26. 4. 2012

? Glasovanje v odboru: 29. – 30. 5. 2012

? Glasovanje na plenarnem zasedanju: junij 2012

Zofija Mazej Kukovič

Bill Gates ponovno v Evropskem parlamentu, tokrat v Bruslju.

Objavljeno 25. januarja 2012

Po povabilu Evropskega parlamenta, je bil Bill Gates 24. januarja 2012 glavni govorec v Bruslju na zasedanju Odbora za razvoj. Predstavil je svoje široke izkušnje v boju proti revščini kot sopredsednik fundacije Bill & Melinda Gates. Poudaril je delo Evropske Unije, ki ga je opisal kot zgled za ostali svet. V njegovih besedah, EU nudi edinstvene izkušnje na področju regionalnega in ekonomskega sodelovanja in je skupinsko pokazala svojo radodarnost v preprečevanju na milijone žrtev revščine. Dela še ni konec, saj je še vedno več kot 2 milijardi ljudi na robu preživetja. Danes smo v Evropskem parlamentu razpravljali o paradoksih.

Tretje države nimajo hrane, zdravil in cepiva proti nalezljivimi bolezni. Še vedno umre osem milijonov otrok na leto pred petim letom starosti. Pred petdesetimi leti pa jih je umrlo dvajset milijonov pred petim letom starosti. O tem je predaval danes Bill Gates, ki s svojo fundacijo deluje široko po svetu predvsem v smislu zagotavljanja zdravil, cepiv in hrane.

Gospod Gates je svoj pogled na darovanja opisal s tem, da so ga altruizma naučili starši. Prav je, da se vsak zaveda kako lahko s svojimi dejanji doseže velike rezultate. Rezultati raziskave, ki jo je opravila Fundacija, so pokazali, da kar 70% Evropejcev meni, da je razvojna pomoč tretjim državam pomembna vrednota. Tudi to nas zavezuje, da si bomo še naprej prizadevali za izboljšanje pogojev življenja v nerazvitih državah.

Pri delovanju Fundacije poudarja dva načina pomoči, zdravstveno in kmetijsko. Zdravstvena oblika kaže zelo dobre rezultate pri izkoreninjanju otroških bolezni ? umrljivost otrok se je zato v nerazvitih državah zelo zmanjšala. Vlaganje v razvoj kmetijstva pa pomeni več hrane za ljudi na nerazvitih območjih.

Svoj govor je končal z dvema ključnima pomislekoma, s katerima se srečujejo donatorji. Prvi pomislek je, da denarna pomoč določeni državi nekako zavira njeno lastno angažiranje za napredek. Drugi pa, da pomoč ne pride v prave roke. Meni, da je veliko primerov, ki lahko ovržejo ta dva pomisleka. Korupcija je večinoma zgodovinski problem, ki je bila vpletena s politiko hladne vojne. Bill Gates meni, da programi kot so Global Fund dandanes sami uspešno vodijo boj proti korupciji v svojih dejavnostih. Najbolj važno pa je, da darovalci vidijo učinke pomoči in se po teh odločijo, kam in kako bodo darovali.

Zofija Mazej Kukovič

Kmetijstvo v Evropi

Objavljeno 24. januarja 2012

Razmerje med kmeti, predelovalno industrijo, trgovci in potrošniki postajajo nevzdržna. Stroški, katerim so izpostavljeni naši kmetje so ogromni. Cena hrane se dviguje, kmetje od tega nimajo praktično nič. Dvigujejo se stroški energentov in semen, ki jih kupujejo kmeti. Potrošniki imajo na razpolago velikokrat nekakovostno in drago hrano. Majhne družinske kmetije posebej v hribovitih področjih, so na meji preživetja. V kmetijstvu ni pravične porazdelitve dodane vrednosti. Zato je v Evropskem parlamentu v razpravi kmetijska reforma, katera bi naj prišla v veljavo v začetku leta 2013. Dobavne verige od potrošnika do kmeta so predolge in predrage.

Reforma skupne kmetijske politike bo vključevala spodbujanje uporabe sezonskih proizvodov, stimuliranje lastnih alternativnih virov energije, zmanjšanje vplivov na okolje, izboljšanje energetske učinkovitosti na kmetijah, mehanizem za zaščito manjših kmetij, diverzifikacijo poljščin in spodbujanje inovativne proizvodnje hrane na podeželskih območjih.V naslednji finančni perspektivi je predvidenih je 180 miljard evrov za spodbujanje kmetijstva in pridelave hrane. Velika priložnost tudi za slovensko podeželje in za slovenskega kmeta.

Zofija Mazej Kukovič