Zofija Mazej Kukovič
Moje leto v Evropskem parlamentu
Hrana za zdravje in delovna mesta
Velenje, 18. 12. 2012
Zdravo okolje za zdravje ljudi ? hrana za zdravje in delovna mesta. Ustvarjalno druženje z evropsko poslanko Zofijo Mazej Kukovič v Velenju.
V četrtek, 20. 12. 2012 ob 18:00, bo evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič v Vili Bianci, Stari trg 3, Velenje, z gosti na ustvarjalnem druženju govorila o temi “Zdravo okolje za zdravje ljudi ? hrana za zdravje in delovna mesta”.
Zdravo okolje je predpogoj za zdravje ljudi. Zdravje ljudi pa je pogojeno tudi z varno in kakovostno hrano. Ta izziv je v teh časih z visoko stopnjo brezposelnosti zelo pomemben za Slovenijo in predstavlja priložnosti za podjetništvo in nova delovna mesta.
?Zdravo okolje za zdravje ljudi? temelji na spodbujanju pridelave tradicionalnih kultur in na pomembnosti uporabe zdrave prehrane v našem življenju. Projekt sta v drugi polovici leta 2012 izvedla Inštitut Jožef Stefan in Inštitut Erico v sodelovanju z Visoko šolo za varstvo okolja. Raziskovalna faza je temeljila na pregledu možnosti za pridelavo česna, ajde, jagodičevja in stročnic. Namen projekta pa je ozavestiti ljudi o koristnosti teh kultur za zdravje. Spodbuditi je potrebno pridelovanje hrane in prispevati k trajnostnemu razvoju podeželja ter neizkoriščenim priložnostim urbanega okolja. V povprečju je v Sloveniji letno v zaraščanju 25000 ha površin. Potrebno se je zavedati, da je lahko vsak kvadratni meter rodovitne zemlje lahko priložnost za zdravje in za delovna mesta. Zdravo okolje za zdravje ljudi poteka v sklopu poslankine pobude Požen’ Evropo.
Namen ustvarjalnega druženja ?Zdravo okolje za zdravje ljudi ? hrana za zdravje in delovna mesta? je predstaviti ključne vidike vpliva pridelovanja hrane na zdravje in na zaposlovanje. Ob zaključku prve, raziskovalne faze projekta bo poslanka predstavila smernice za njegovo nadaljevanje v prihodnosti. Govorci na ustvarjalnem druženju bodo poleg Zofije Mazej Kukovič še avtorji raziskave Zdravo okolje za zdravje ljudi.
***
Za dodatne informacije se obrnite na:
Mateja Mohorič, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41775096 , mateja.mohoric@ep.europa.eu
Zdravo okolje za zdravje ljudi: hrana za zdravje in delovna mesta
V četrtek, 20. 12. 2012 ob 18:00, bo evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič v Vili Bianca, Stari trg 3, Velenje, z gosti na ustvarjalnem druženju govorila o temi “Zdravo okolje za zdravje ljudi ? hrana za zdravje in delovna mesta”.
Vabljeni!
Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič
Ključni cilj naj bo zmanjšanje uporabe antibiotikov
Na plenarnem zasedanj v Strasbourgu je bila danes sprejeta resolucija ‘Naraščajoča nevarnost protimikrobne odpornosti’. Zofija Mazej Kukovič (SDS/ELS) je kot poročevalka v senci v imenu poslanske skupine EPP/ELS spregovorila o eni izmed največjih groženj človeškemu zdravju – protimikrobni odpornosti.
Protimikrobna odpornost postaja vse bolj pomembna tematika tako na evropski ravni, kot tudi globalno. Gre za odpornost, katero smo zaradi nepravilne rabe antibiotikov razvili skozi desetletja. “Povečana antimikrobna odpornost predstavlja eno izmed največjih groženj človeškemu zdravju, saj prihaja do pojava odpornosti na zdravila, ki so bila v prejšnem stoletju zelo učinkovita. Odporne bakterije danes ne poznajo meja, posledično ogrožajo zdravje ljudi ter živali,” je povedala Zofija Mazej Kukovič.
“Ključni cilj je, da zmanjšamo uporabo antibiotikov in da ljudi o tem ozavestimo. Danes je prva misel mnogih ljudi, ki zbolijo, da morajo k zdravniku po antibiotik. Zavedati se moramo, da antimikrobna odpornost predstavlja grožnjo tako v humani medicini, kot tudi v veterini in kmetijstvu.” dodaja Mazej Kukovičeva.
Protimikrobno odpornost je zato pomembno jemati skrajno resno. Pravilna in preudarna raba antibiotikov, ob posvetovanju z zdravnikom, lahko pripomore k zmanjšanju protimikrobne odpornosti in k izboljšanju javnega zdravja. Slovenija je naredila velik premik naprej v boju proti antimikrobni odpornosti, kljub temu pa moramo ostati aktivni in postati ambicioznejši. Upoštevati pa je potrebno tudi urgentne razmere, na podeželju in daleč stran od urbanih središč tudi takrat, ko gre za zdravljenje živali.
“Zavedati se moramo, da je zdravje eno in nedeljivo. Prekomerna uporaba antibiotikov, tako na področju humane medicine, kot na področju veterine, ogroža nas sebe in naše bodoče generacije. Zavedanje te problematike je ključno in je del rešitve za vse nas, za prihodnje generacije, za boljši in bolj zdrav jutri,” je zaključila Mazej Kukovičeva.
***
Za dodatne informacije se obrnite na:
Mateja Mohorič, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41775096 , mateja.mohoric@ep.europa.eu
V Evropskem parlamentu za obvladovanje politične krize
Zofija Mazej Kukovič (SDS/ELS) je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nastopila z enominutnim govorom. Opozorila je na trenutno politično stanje v Sloveniji.
Mazej Kukovičeva je predstavila svoj pogled na stanje v Sloveniji: “Mojo domovino Slovenijo so v zadnjem času pretresle velike poplave. Pretresla jo je tudi izrazita nenaklonjenost reformam s strani odhajajočega predsednika republike. Pretresa jo bančni krč, ki ne servisira podjetij. Vlada Republike Slovenije in Parlament sprejemata nujne reforme, ki se dotikajo vsakega posameznika.”
“Klic protestov lahko dojemamo kot klic k zaupanju,” je povedala Zofija Mazej Kukovič in opozorila, da so protesti in mirno izražanje ljudi o skrbi za prihodnost razumljivi. Niso pa razumljivi nasilje in poškodbe mirnih protestnikov ter policistov. Prisotne poslance je pozvala k večji pozornosti za obvladovanje populizma, nacionalizma in zaskrbljujočim nerealnim obljubam.
“V Evropskem parlamentu se moramo z večjo zavzetostjo lotiti obvladovanja politične krize in krize zaupanja”, je svoj govor zaključila Mazej Kukovičeva.
***
Opomba:
Med prvo sejo vsakega delnega zasedanja predsednik za največ trideset minut da besedo poslancem, ki želijo Parlament opozoriti na zadevo političnega pomena. Vsak poslanec ima za govor največ minuto časa. Predsednik lahko dodatno odobri enako količino časa pozneje na istem delnem zasedanju.
Za dodatne informacije se obrnite na:
Mateja Mohorič, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41775096 , mateja.mohoric@ep.europa.eu
V domovino
Vsak dan razmišljam, kaj lahko storim v Bruslju za to, da bi v domovini lažje obvladali težke razmere. Ni enostavno na objektiven način dojemati stanje doma, ki ga v večini spremljam le preko socialnih medijev in interneta. Težko mi je, ko berem komentarje in izjave, ki še dodatno vzpodbujajo negativizem zdaj, ko je občutljivost in dojemljivost za populizem že tako zelo velika. Politika motivira ali pa demotivira ljudi najprej z besedami, potem pa seveda tudi z dejanji.
Kdo si ne bi želel miru in varnosti, ki sta nam postala skozi desetletja samoumevna? Tako kot se zdravja zavedamo šele takrat, ko ga izgubimo, tako se tudi miru in varnosti dobro zavemo šele takrat, ko jih izgubljamo. Mirni protesti in mirno izražanje ljudi o skrbi za prihodnost, je v teh časih prisotno marsikje. Nasilje in poškodbe policistov, poškodbe mirnih protestnikov pa so zaskrbljujoče. Danes ni moč nikomur obljubljati lažjih časov, ker jih še nekaj let ne bo. Da je v krizi večina Evrope, vemo vsi. Težko pa postane, ko zadane nas kot posameznike ali našo družino. Ko pride do brezposelnosti, ali do tega, da po končanem študiju ni videti perspektive, ali do izgube dela pri petdesetih. Takrat ima človek občutek, da je rešitev le še na ulici.
Prepričana sem, da je v nas toliko moči, kot so nam jo podarili naši predniki, in da bomo zmogli tudi to težko preizkušnjo. Z vso ustvarjalnostjo, ki jo premoremo, se moramo ozreti okoli sebe, in videti, kaj je moč početi, kaj v naši domovini imamo. Pri tem moramo verjeti, da življenja in dela, takšnega, kot smo ga navajeni, ne bo več. Pri dveh milijonih, kolikor nas je v Sloveniji, nam nihče ne bo pomagal, če si ne bomo pomagali najprej sami. Saj zmoremo biti del rešitve, ne pa del problema. To trditev lahko izrečem zato, ker sem v devetdesetih doživela usodo podjetja, ki je bilo pred propadom. Podjetja, v katerega ni verjel nihče. Ne banke, ne zaposleni. Za pozornost politike smo bili z 200 zaposlenimi premajhni. Ko sem prevzela vodenje podjetja, je bil moj prvi cilj vključiti vse zaposlene v borbo za preživetje. Povedati resnico, se dogovoriti s sindikatom, napovedati vsa odpovedovanja, od znižanja plač naprej. Možna sta bila dva izhoda, ali me bodo odnesli iz podjetja, ali pa bomo skupaj potegnili voz iz blata. In potegnili smo ga iz blata na sončno in suho cesto. Vsi skupaj! Od vratarja do inženirja, od administratorke do vodje gospodarskega sektorja. Bilo je mnogo neprespanih noči, tudi mnogo nezadovoljstva, kritik, strahu pred prihodnostjo. Vsi pa smo verjeli in vedeli eno, če si sami ne bomo poskušali pomagati, nam nihče ne bo pomagal.
Še danes s ponosom srečujem moje sodelavke in sodelavce, ki ohranjajo podjetje v kondiciji kljub neugodnim razmeram na trgu. Pozabila sem vse slabo, kar se mi je zgodilo. Spominjam se samo dobrih plati. Izkušnja, ki sem jo pridobila, je neprecenljiva. Klub preizkušnjam, ki mi jih nosi življenie, znam še kako ceniti vsak dan, ki ga lahko preživim ob ustvarjanju in v zadnjem času v soustvarjanju evropskih politik.
V Evropskem parlamentu je v vseh razpravah stalnica, kako obvladovati krizo, kako ustvariti pogoje, v katerih bodo lahko ljudje delali in imeli varno prihodnost. Pa vendar mi je danes najtežje, ko se veliko časopisov v Evropi ukvarja z nasiljem v Sloveniji, moji domovini. Imamo svojo državo, svoj jezik, demokracijo in svobodo. Danes ni hitrih in enostavnih rešitev, tudi ni veliko ljudi, ki so pripravljeni delati noč in dan, da nam bo bolje. Vsaka vlada bi bila v teh razmerah nepriljubljena. Toda danes pomislimo kaj bomo jutri imeli od tistih, ki želijo biti danes všečni in ustvarjajo lažne upe?
Z mnogimi kolegi sedanje vlade imam izkušnjo iz prejšnjega mandata. Delali smo s polno paro in veliko motiviranostjo. Vlada Republike Slovenije tudi danes opravlja izjemno težko delo in vlaga vse napore v obladovanje krize. Nenazadnje so rezultati tudi prve sprejete reforme in ukrepi, ki bi naj zmanjšali pritisk na gospodarstvo in omogočili sčasoma ponovno zaposlovanje.
Klic protestov dojemam kot klic k razumnemu sodelovanju politike in politikov. Rešili nas bodo razum, resnica in vztrajnost. Skrajnežev naša domovina ne prenese ne v politiki, ne na ulicah. Naj bo naša strma pot in razmišljanje usmerjeno naprej, v strpen in pravičnejši jutri.
Zofija Mazej Kukovič MEP
Tiskovna konferenca pred plenarnim zasedanjem v Strasbourgu
Ljubljana, 7. december 2012
Danes je v Ljubljani, pred plenarnim zasedanjem, ki bo naslednji teden v Strasbourgu, potekala novinarska konferenca. Trije evropski poslanci, Zofija Mazej Kukovič (ELS/SDS), Mojca Kleva (S&D/SD) ter Lojze Peterle (ELS/NSi) so se dotaknili glavnih tem, o katerih bodo glasovali v Strasbourgu.
V Evropi nam grozi naraščajoč problem protimikrobne odpornosti. Zloraba antibiotikov in prekomerna uporaba zdravil naredita več škode kot koristi. Razvijamo mikroorganizme, odporne na zdravila, ki bi nam pravzaprav morala pomagati. Največkrat se zaradi tega bolezni širijo naprej, obstaja pa tudi nevarnost, da se vrnejo bolezni, ki smo jih v Evropi odpravili že v prejšnjem stoletju, kot je recimo tuberkuloza. ?Ukrepi v Evropskem parlamentu gredo v dve smeri: v izobrazbo zdravnikov, veterinarjev in državljanov o nevarnosti zlorabe zdravil ter o nujnosti zmanjšanja njihove uporabe in v zmanjšanje porabe antibiotikov pri živini, saj posledično te snovi prehajajo v hrano, ki jo zaužijemo,? je na to temo povedala Zofija Mazej Kukovič.
Poslanci so govorili tudi o enotnem evropskem patentu, ki bi izumiteljem omogočil lažje patentiranje njihovih izdelkov. Da evropski izumitelj dobi zaščito svojega patenta, mora ta patent potrditi v vsaki državi članici EU posebej. Stroški takega dolgotrajnega postopka so seveda precej visoki, zato se vedno manj izumiteljev odloča za zaščito svojega izuma. Mazej Kukovičeva meni: ?Z enotnim patentom bi lažje zaščitili svoje znanje, posledično pa bi vsem državam članicam EU omogočal večjo konkurenčnost.?
Spregovorili so tudi o oblikovanju bančne unije, ki bi omogočala večji nadzor bank v celotni EU. Poleg nadzora vseh bank v EU bi Evropska centralna banka oblikovala tudi fond, namenjen reševanju bank, ki so se znašle v težavah. Seveda bi šlo tudi tu za strogo politiko kontrole, saj ne moremo pričakovati, da bo od 6000 bank, kolikor jih je v Evropi, vsaka delovala po svojih kriterijih, hkrati pa pričakovala dokapitalizacijo iz centralnega fonda, ko bi zaradi slabih kreditov potrebovala pomoč. ?Zaenkrat je to še odprto vprašanje. Vsekakor pa želimo doseči, da bi bančni sektor služil realnemu gospodarstvu in se ne bi toliko ukvarjal s špekulacijami in krediti, ki jih nihče ne more poplačati,? je dejala Kleva, Mazej Kukovičeva pa je to temo zaključila s prispodobo družine: ?Bančni sistem brez enotnega nadzora je kot družina s številnimi otroki. Medtem, ko se starši trudijo varčevati, otroci vsak po svoje denar zapravljajo. Starša bosta tako slej kot prej pristala na beraški palici.?
Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Sloveniji
Obisk mladinskega doma Malči Beličeve
Danes smo z ekipo Požen’ Evropo obiskali Dom mladostnikov Malči Beličeve. Mladinski dom je ustanova, ki razvojno, vzgojno in socialno ogroženim mladostnikom z vedenjskimi in čustvenimi težavami nudi in zagotavlja kompletno, celodnevno oskrbo skozi vse leto.
Ravnateljica Olga Rupnik ? Krže nam je predstavila delovanje doma in izzive s katerimi se soočajo pri delu z socialno ogroženimi otroki. Vzroki socialne ogroženosti otrok so predvsem posledice nespodbudnih družinskih razmer ter nespodbudnega okolja, kot so nesposobnost ali nemoč staršev, ogroženost otrok s strani staršev, alkoholizem, psihično ali fizično nasilje, spole zlorabe, začasna ali stalna odsotnost staršev in ostali dejavniki. Navdušila nas je toplina in skrb, ki jo osebje v domu nudi otrokom. Razdeljeni so v tako imenovane družine, ki jih sestavlja do deset otrok ter ženski in moški vzgojitelj. Med njimi se spletejo lepi prijateljski ali skoraj pravi družinski odnosi, seveda pa so del teh odnosov tudi razne težave, ki jih po svojih močeh rešujejo sproti.
Ravnateljica nam je povedala, da si veliko teh otrok po bivanju v domu ustvari dostojno življenje in da se radi vrnejo ter z nekdanjimi vzgojitelji s ponosom delijo zgodbe o njihovih malih in velikih uspehih.
Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Velenju
Ob mednarodnem dnevu invalidov
Zofija Mazej Kukovič (SDS/ELS) je danes gostila slovensko delegacijo invalidov v Evropskem parlamentu.
Mednarodni dan invalidov obeležujemo 3. decembra, zato je s tem namenom evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, povabila slovensko delegacijo invalidov na razpravo in ogled Evropskega Parlamenta.
“Danes v EU živi 80 milijonov ljudi s posebnimi potrebami. Prihajamo v obdobje, ko imajo skoraj v vsaki družini osebo s posebnimi potrebami. Vse več je neznanih, novih obolenj, ki zahtevajo posebne prilagoditve v vsakdanjem življenju”, je pojasnila Zofija Mazej Kukovič.
EU je za namene izboljšanja vsakdanjega življenja ljudi s posebnimi potrebami pripravila Strategijo 2020, ki bo omogočila njihovo nemoteno sodelovanje v vseh vidikih življenja. Le tako bi lahko ljudje s posebnimi potrebami živeli z manj ovirami, prav tako pa bi bilo omogočeno enakopravno okolje za vse državljane EU. Z Evropsko strategijo o invalidnosti 2020 je EU uresničila zaveze iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov.
“EU trenutno pripravlja nov evropski Akt o dostopnosti. Ko govorimo o dostopnosti ne mislimo le na infrastrukturno dostopnost, potreben je globlji in širši pogled. Ne gre le za dostopnost kako vstopiti v nek objekt, ampak tudi za delovanje posameznika v okolju. To vprašanje je pomembno in je del naše prihodnosti”, je izpostavila Mazej Kukovičeva.
Slovenska delegacija invalidov je pohvalila stanje na področju invalidov v Sloveniji. Opažajo vse večjo aktivnost in vpletenost ljudi s posebnimi potrebami v vsakdanje življenje ter v delovno okolje. Tudi zato je Slovenija v mnogih ozirih lahko zgled ostalim državam. Svoj pogovor je Mazej Kukovičeva zaključila z besedami: “Tako EU kot Slovenija je na področju dostopnosti naredila velik premik naprej, seveda pa so pred nami novi izzivi. S sodelovanjem in dialogom nam bo zagotovo uspelo izboljšati trenutno stanje.”
Za dodatne informacije se obrnite na:
Mateja Mohorič, asistentka v poslanski pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41 775 096; mateja.mohoric@europarl.europa.eu
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA)
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je 13. novembra obeležila 10. Obletnico svojega delovanja s konferenco v Parmi. Dogodka z naslovom ?Pripravljeni na izzive prihodnosti? so se udeležili strokovnjaki s področja varnosti hrane iz celega sveta.
EFSA je bila ustanovljena v letu 2002, v času krize na področju hrane in prehranjevanja. Takrat so se razširile bolezni kot so salmonela in BSE (bolezen norih krav). Njen namen je zagotavljanje neodvisnega znanstvenega svetovanja in tehnične podpore za evropsko politiko na vseh področjih, ki imajo kakršenkoli vpliv na varnost hrane in prehranjevanja. Prav tako igra pomembno vlogo pri posredovanju informacij s področja varnosti prehrane in tveganj, povezanih z distribucijskimi verigami.
EFSA je veliko prispevala k napredku v EU na ključnih področjih varnosti prehrane, kot so:
– zmanjšanje pojava salmonele,
– omejitev izpostavljenosti onesnaževalcem hrane,
– vrednotenje ravni pesticidov in njihove varne uporabe,
– vrednotenje hrane in varnosti semen in
– obravnava znanstvene podlage za označbe izdelkov.
