Danes praznujemo svetovni dan ledvic, zato je primeren trenutek, da se povprašamo o stanju naših ledvic in o našem življenjskem slogu.

Zaradi nezdravega življenjskega sloga smo dandanes bolj podvrženi obolenjem ledvic. Na Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije ocenjujejo, da je med zdravim odraslim prebivalstvom do 10 % ljudi, ki že imajo tako imenovano mikroalbuminurijo ? majhno, a že nenormalno izločanje beljakovin v urin, kar pomeni, da ima lahko znake kronične ledvične bolezni kar 100.000 prebivalcev Slovenije.[1] Težava je, da se večina ljudi ne zaveda kako zdrave oz nezdrave so njihove ledvice. Bolezen se večinoma odkrije po naključju ali ko je že v napredovalni fazi. Najmanj 8% prebivalstva v Evropi ima trenutno določeno stopnjo kroničnega obolenja ledvic. Tako se ocenjuje, da je prizadetih najmanj 40 milijonov ljudi v EU. Ob nadaljevanju takega trenda se bo število ljudi s kroničnim obolenjem ledvic v naslednjem desetletju podvojilo. Trenutno je na zdravljenju ledvic preko dializnih naprav več kot 250.000 bolnikov v Evropi.[2]

Na Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije opozarjajo, da so največji dejavniki tveganja stres, premalo gibanja in nezdrava prehrana. Hrana, ki predstavlja največje tveganje so sol, sladkor, alkohol in maščobe, po navadi pa gre tu za uživanje predelanih živil, največkrat za različne mesne izdelke in sladkarije. Tovrstna prehrana predstavlja večji napor za ledvice, kar posledično vodi v obolenja ledvic. Če se soočamo z obolenjem ledvic je pomembno, da se strogo držimo diete, ki nam jo predpiše zdravnik, saj so ledvične težave največkrat povezane tudi z ostalimi zdravstvenimi težavami kot so visok krvni tlak, debelost in diabetes. Zdravnik mora na podlagi znanih podatkov podati prehranski načrt, ki je odvisen od vsakega posameznika in njegovega delovanja ledvic. V začetni fazi slabšega delovanja ledvic je pomembno, da najprej omejimo vnos živil bogatih z beljakovinami. Kasneje pa moramo omejiti še vnos kalija, fosfatov in soli.[3] Najzahtevnejša je dieta pri bolnikih, ki imajo poleg obolenj ledvic še sladkorno bolezen. Ti morajo biti pri izdelavi jedilnika zelo dosledni in omejiti še vnos ogljikovih hidratov.

Prehrana je še vedno ključna pri ohranjanju našega zdravja. Nepredelana hrana in hrana, ki jo pridelamo sami na naših vrtičkih, je zato mnogokrat po kakovosti neprimerljiva s kupljeno hrano. Ob Svetovnem dnevu ledvic vas zato vabimo, dragi bralci, da se prijavite na vseslovenski natečaj ?Hrana za zdravje in delovna mesta? ter storite več zase, za svoje zdravje in zdravje bližnjih! Vljudno vabljeni!

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

Zelo sem zaskrbljena glede včerajšnjega dogodka v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Med vodenjem zahtevnega glasovanja o reformi kmetijske politike, je predsedujoči, kolega poslanec Georgios Papastamkos prosil za nekaj minut prekinitve in se takoj nato zgrudil.

Nekaj kolegov zdravnikov mu je takoj priskočilo na pomoč, poleg tega tudi parlamentarna zdravniška služba. Zelo pa je zaskrbljujoče, da je trajalo pol ure, preden je do njega prišla opremljena zdravniška ekipa.

Zato pozivam, da se pri koncentraciji več tisočih ljudi, prisotnih v parlamentu v času plenarnega zasedanja, zagotovi ustrezna zdravniška oskrba. Še posebej pri zdravstvenih težavah, pri katerih je za ohranitev življenja pomembna vsaka minuta.

Kljub dobri kulturi komuniciranja v Evropskem parlamentu, so napori pri vodenju sej pri 754 poslancih in ob več tisoč amandmajih, izjemno naporni.

Kolegu Papastamkosu želim vse dobro in upam, da si kmalu opomore.

Zofija Mazej Kukovič MEP

Danes, 8. 3. 2013, je v Hiši EU v Ljubljani potekala vsakomesečna tiskovna konferenca pred plenarnim zasedanjem v Strasbourgu. Gostje omizja so bili Zofija Mazej Kukovič, dr. Romana Jordan, mag. Tanja Fajon, mag. Mojca Kleva Kekuš in Jeklo Kacin.

V naslednjem tednu bo v Strasbourgu govora o novi kmetijski politiki. Poslanci bodo z glasovanjem  poskusili zagotoviti stabilno oskrbo z visokokakovostno hrano in uvedbo obveznih ukrepov za varovanje okolja. Poslanka Mazej Kukovič je povedala: ?Poseben poudarek moramo dati predvsem spodbujanju mladih h kmetovanju in k pomoči kmetom, ki imajo manj kot 3 hektare zemlje.? Če bo parlament potrdil stališče Odbora za kmetijstvo, se bo z višjimi subvencijami spodbujalo mlade kmete, s tem pa bi se kmetijski sektor ustrezno pomladil.

Ena najpomembnejših tem plenarnega zasedanja naslednji teden bo sedemletni finančni okvir za obdobje 2014 ? 2020. Evropski parlament meni, da tako močna okrnjenost proračuna, ki je bil sprejet februarja, ogroža uspešno izvedbo načrtovanih evropskih projektov. Vsi evropski poslanci na tiskovni konferenci so si enotni, da je sedaj potrebno zagotoviti predvsem večjo prožnost proračuna, kar pomeni možnost prehajanja finančnih sredstev med postavkami, v primeru, da kakšen projekt ni izveden.

?Končna vrednost proračuna sedaj ni več ključno vprašanje, ostaja pa vprašanje razporeditve sredstev, ki bi omogočila kar najbolj optimalno porabo. Lahko zagotovim, da bo parlament še kako vpleten v nadaljnje izvajanje sedemletnega proračuna,? je povedala Mazej Kukovičeva. Pri tem je dodala še, da se ?mora zagotoviti pomoč manjšim podjetjem in novonastalim podjetjem, da ohranimo delovna mesta in preidemo v fazo ustvarjanja novih delovnih mest.?

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Velenju

V prostorih Evropskega parlamenta se v teh dneh odvija razstava o projektu Krompirjev center odličnosti. Razstava spada v okvir irskega predsedovanja Evropski uniji. Evropska unija na ta način kaže svojo skrb za svetovno prehranska varnost. Bistvo projekta je ustanovitev Krompirjevega centra odličnosti  v Gama Gofi v Etiopiji. Projekt bo postal vzorčni model sodelovanja med irskimi in evropskimi  agronomskimi strokovnjaki. Center bo ustanovljen s pomočjo EU sredstev ter s sredstvi agronomskih in raziskovalnih podjetij. Center bo omogočal prehranska varnost več kot 60000 gospodinjstvom in dostopnost hrane za več kot dva milijona ljudi iz Gama Gofe. Namen centra je tudi, da ustvari rastočo pridelavo krompirja in postane vzorčen model za celotno Etiopijo in vzhodno Afriko. Pridelava krompirja pa sodi tudi v širši kontekst skrbi za hrano, vodo in energijo na teh območjih.

Pridelava krompirja ima velik pomen v irski zgodovini lakote in kmetijske preobrazbe. Z irskimi izkušnjami bi lahko pomagali tudi Afriki. Krompir je namreč sorta, ki bi dobro uspevala marsikje v afriškem podnebju. Ima tudi veliko prehransko vrednost in potencial, da se proizvodnja hrane na tem območju bistveno poveča. S tem bi tudi povečali dohodke in oskrbo s hrano za lokalne prebivalce.

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

OBVESTILO ZA MEDIJE

Bruselj, 5. marec 2013

Danes je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS), skupaj z Evropsko zdravstveno zvezo za ledvice, v Evropskem parlamentu predsedovala okrogli mizi posvečeno Svetovnemu dnevu ledvic, z naslovom “Alarmanten porast kroničnih bolezni ledvic v Evropi”.

Po podatkih Evropske zdravstvene zveze za ledvice, ima najmanj 8% prebivalstva v Evropi  določeno stopnjo kroničnega obolenja ledvic. Ocenjeno je, da je v EU prizadetih vsaj 40 milijonov ljudi. Ob konstantni porasti kroničnega obolenja ledvic, se bo število ljudi s tovrstnim obolenjem podvojilo v naslednjem desetletju.

Mazej Kukovičeva je v uvodu izpostavila “Naš način življenja se spreminja. Znašli smo se v obdobju porasta kroničnih obolenj. Nezdrava hrana, stres, in pomanjkanje telesne dejavnosti so eden od glavnih dejavnikov tveganja in so med drugim tudi razlogi za nastanek ledvičnih obolenj. Ključna pri preprečevanju bolezni ledvic je preventiva. Vse se prične pri nas samih. Trdno verjamem, da je za ohranitev zdravja temeljna zdrava prehrana. Pretirano zauživanje soli, maščob in sladkorja in pušča posledice na telesu. S tem namenom sem v Sloveniji pričela s projektom Hrana za zdravje in delovna mesta. Vsekakor pa se preventiva prične pri slehernemu izmed nas, kot del odgovornosti do svojega telesa.”

“Zgodnja preventiva je ključnega pomena. Pomembno se je naučiti, kako zaznati potencialnega pacienta s kronično boleznijo ledvic. Najlaže se osredotočimo na merjenje proteinov v urinu. To bi moralo biti dostopno vsem”, pojasnjuje dr Ron Gansevoort iz Univerzitetnega kliničnega centra Groningen.

Podatki kažejo, da bodo vlade držav članic, zaradi alarmnega porasta ledvičnih obolenj, namenile od 3 do 5 odstotkov svojih letnih zdravstvenih proračunov ledvičnim terapijam. Med slednje uvrščamo zdravljenje, dializo ter morebitno transplantacijo.

Dr Per Ake Zillen, predstavnik pacientov izpostavlja “Pacienti smo lahko del rešitve in ne le del problema. Potrebno je spremeniti življenjski slog in mišljenje ter narediti vse, kar je v naši moči že pred transplantacijo. Formula za ohranitev zdravja je podobna, ko gre za različne bolezni. Za uspeh je potrebna visoko-kakovostna zdravstvena oskrba in prav tako visoko-kakovostno samozdravljenje in odgovornost. Pacienti in zdravniki dopolnjujemo drug drugega v boju z boleznijo.”

Mazej Kukovičeva je še pojasnila “V Sloveniji smo med najboljšimi na svetu po preživetju dializnih bolnikov. Vsekakor pa moramo izboljšati transplantacijske razpoložljivosti in sodelovanje med državami članicami, saj je transplantacija najboljši način zdravljenja in na žalost še vedno nedostopna mnogih bolnikom.”

Prof. Norbert Lameire, predsednik Evropske zdravstvene zveze za ledvice pojasnjuje “Ukrepi na ravni EU so nujni. Pacienti na novo ledvico čakajo po več let. Mnogo organov pa je izgubljenih zgolj zaradi slabih organizacijskih dejavnosti.” Predstavnica Evropske Komisije, Helene le Borne je izpostavila “Težko je poenotiti sisteme za transplantacijske dejavnosti, saj se zdravstveni sistemi razlikujejo od države članice do države članice, seveda pa bi bilo to pomembno zaradi izboljšanja dostopnosti organov.”

“Prepričana sem, da mora EU več sredstev in truda vložiti v raziskave in nove tehnologije. Potrebujemo nova zdravila in nove tehnologije, ko gre za zdravljenje pacientov z dializo. Izboljšati moramo transplantacijski mrežo in sodelovanje med državami članicami. Alarmanten porast kroničnih bolezni ledvic v Evropi je zaskrbljujoč. Svetovni dan ledvic, ki ga letos obeležujemo 14. marca, naj služi kot opomnik, da je tej problematiki potrebno nameniti dovolj pozornosti, tako na ravni vsakega posameznika kot v dialogu med stroko in političnimi odločevalci” je zaključila Mazej Kukovičeva.

PRIPOMBA:

Statistični podatki za EU so dostopno na spletnih straneh EKHA; Kidney fact sheets. Dostopno na; http://www.ekha.eu/usr_img/info/factsheet.pdf Slike vam lahko pošljemo v boljši kvaliteti.

***
Za dodatne informacije se obrnite na: Mateja Mohorič, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41775096 , mateja.mohoric@ep.europa.eu