Projekt MinglEU

Danes je zelo pomembno, da znajo mladi ?minglati?, torej da so povezani, mobilni, ažurni na spletnih medijih, da znajo poiskati priložnosti, ki se jim ponujajo, da sledijo družbenemu in političnemu dogajanju in da sodelujejo pri odločitvah. K takšni povezanosti in aktivnemu sodelovanju jih spodbuja projekt MinglEU, ki poteka v okviru Evropskega leta državljanov. Namenjen je mladim od 14. do 19. leta starosti in predstavlja priložnost in izziv iz prve roke začutiti pomembnost skupnega odločanja na nivoju Evropske unije.

Tako je danes, 10. 5. 2013, v Državnem zboru RS potekalo srečanje v okviru omenjenega projekta, ki se mu je poleg velikega števila srednješolcev pridružilo tudi nekaj mednarodnih in nacionalnih vplivnih oseb, med njimi tudi evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič. Mladi so imeli tako priložnost deliti svoje poglede na Evropo in na svojo prihodnost s tistimi, ki za Evropo tudi odločajo. Ne glede na to, kdo odloča, pa je bila glavna ideja današnjega dogodka ta, da lahko soodločamo vsi. Mladi so tisti, ki imajo nove ideje in svež pogled, Evropa pa jim je pripravljena prisluhniti. Bistvo podobnih projektov je torej ravno v tem, da mlade spodbudimo in jim damo pogum, da spregovorijo in soustvarjajo. ?Mladi se morate zavedati, da ste del rešitve in ne problema. Bodite samozavestni, upajte si spregovoriti, saj ste vi in vaše ideje prihodnost nas vseh,? je povedala Zofija Mazej Kukovič.

Ob koncu današnjega srečanja so se srednješolci razdelili v več skupin, skupinam pa so se pridružili tudi vsi prisotni evropski poslanci in veleposlaniki. Vsaka skupina je prejela eno vprašanje, na katerega so morali pripraviti odgovor. V skupini, v kateri je bila prisotna tudi Mazej Kukovičeva, so odgovarjali na vprašanje kje mladi vidite izhod iz krize? ?Mladi se ne zavedamo svojih potencialov in premalo sodelujemo. To se lahko spremeni, če bi postali bolj motivirani, si pridobivali več praktičnih izkušenj in bi si tako lahko sami ustvarjali svoje službe. Bistvena pri tem je uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij, kjer lahko širimo svojo dobro idejo med ljudi, ki bodo še prispevali k njeni izboljšavi in uresničitvi. Tako bo na koncu mogoče tu nastalo novo delovno mesto,? je odgovor skupine posredoval srednješolec Erazem.

***

Lokalna pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič

Okrogla miza “Mladi Evropejci v stari Evropi”

Danes, 9. 5. 2013, so evropske poslanke Zofija Mazej Kukovič, mag. Tanja Fajon, mag. Mojca Kleva Kekuš ter evropska poslanca Jelko Kacin in dr. Milan Zver, s študenti umetniških in družboslovnih fakultet Univerze v Ljubljani govorili in razpravljali o aktualnih vprašanjih, ki se tičejo mladih in njihove prihodnosti. Tema tokratnega omizja je bila Mladi Evropejci v stari Evropi.

Mladi so imeli priložnost evropske poslance povprašati o delovnih mestih, priložnostih za zaposlitev, študiju v tujini, v njihovih besedah pa je bilo moč čutiti precej evroskepticizma. Evropski poslanci so se strinjali, da razmere za mlade res niso najboljše in da je brezposelsnot med mladimi zaskrbljujoča. Pa vendar so  bili poslanci enotni, da problem pomanjkanja delovnih mest ni zgolj strukturni problem Evropske unije. Mladi, kot kaže, izgubljajo voljo, optimizem in zagnanost, pa vendar je v tem času najpomembnejša ravno proaktivna drža. ?Mladi potrebujete samozavest da ste del rešitve in ne del problema. Ključno je, da sami iščete priložnosti okoli sebe in ne čakate, da bodo rešitve prišle same od sebe,? je povedala Mazej Kukovičeva.

Dejstvo je, da Evropa za mlade ponuja več priložnosti, kot se zdi. Ponuja možnost številnih izobraževalnih programov, študijskih izmenjav, štipendij in pripravništev, prav vsi evropski poslanci prisotni na današnji okrogli mizi pa v svojih pisarnah redno omogočajo nekajmesečne prakse študentom, ki si želijo nabrati delovne izkušnje. Pomembno je torej, da so mladi ažurni, da znajo pobrskati za informacijami, pri tem pa je ključnega pomena motivacija in želja po novih izkušnjah. Mazej Kukovičeva je povedala:  ?Če mladi ne uporabljajo interneta in socialnih medijev, ne bo pomagala nobena klasična izobrazba. Svet je preveč konkurenčen, da bi si mladi lahko privoščili, da interneta ne izkoristijo v polni meri.?

Evropska unija dela veliko na področju izboljšanja razmer za mlade, ki vstopajo na trg dela. Vseeno morajo mladi odpreti svoja obzorja tudi za drugačne rešitve: ?Potrebno se je opogumiti in vstopiti na trg dela tudi kot podjetnik. Motivacijo, ustvarjalnost in borbo je potrebno združiti z dobro idejo in tako bo mogoče že jutri tu nastala priložnost za samozaposlitev,? je zaključila Zofija Mazej Kukovič.

***

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič

Ob dnevu Evrope: Kaj bomo jutri delali?

Na vseh belgijskih in francoskih medijih je danes opaziti posnetke Elizejskih poljan 8. maja 1945, kot začetek miru v Evropi. Po več kot šestih desetletjih miru predvsem med Nemčijo in Francijo, ki sta si bili glavni nasprotnici, je razumevanje 2. Svetovne vojne na takrat Jugoslovanskih tleh in na današnjem teritoriju Slovenije vse bolj razumeti tudi kot državljansko vojno. Vojno, ki je povzročila ali pa že nadaljevala delitve Slovencev iz preteklosti.

Slovenci smo se 23. decembra 1990 na plebiscitu s skoraj 90% ZA odločili za osamosvojitev Slovenije. Takrat smo bili enotni. Tudi desetdnevna vojna za osamosvojitev Slovenije je terjala žrtve, na katere v vsakdanjem odnosu pozabljamo. Pozabljamo na to, da se je osamosvojitev porajala v napetih odnosnih s tistimi, ki jih je mikalo ostati v starem režimu.

Danes, po več kot dvajsetih letih od osamosvojitve imam občutek, da se Evropa združuje, Slovenci pa se znotraj samih sebe delimo. Delimo tudi zato, ker ne pustimo spokoja vsem žrtvam totalitarizmov, tako nacizma, fašizma in komunizma. Nemci in Francozi so to presegli, čeprav so ljudem njihove medsebojne vojne v zadnjih dvesto letih povzročile mnogo krivic in trpljenja. Eni in drugi priznavajo krivice, ki so bile povzročene.

Čas je, da bi tudi mi v Sloveniji, ki je po številu prebivalstva manjša kot 0,5 % Evropejk in Evropejcev, priznali dostojanstvo vsem žrtvam vojne in totalitarnih režimov. Da bi si posebej ob tej krizi znali ponuditi roko. Da bi ob tej krizi lahko usmerili skupno energijo v reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj. Da bi spoštovali simbole naše domovine Slovenije in hodili na proslave s cvetjem v roki, ne pa s puško na rami.

V letu 2003 smo se na referendumu ponovno združili za vstop v Evropsko unijo s skoraj 90 % ZA. Kako je danes, 10 let po referendumu? Nas težijo mnoga vprašanja, na katere so nekatere države že dobile odgovore. Švedska, Nemčija, Poljska, Češka in mnoge druge članice EU, se ne ukvarjajo s padcem gospodarske rasti ampak z razvojem. Mednarodni finančni trgi so veseli, če lahko posojajo denar takšnim državam, ki so gospodarsko močne in politično stabilne. V Sloveniji pa se vlada veseli, če se sploh še uspe zadolžiti in pridobiti posojila. Smo država na dnu lestvice v Evropski uniji z ozirom na gospodarske rezultate, na dnu lestvice z ozirom na to, da večina ne verjame, da z volitvami lahko demokratično spreminjamo našo prihodnost. Namesto neskončnih afer bi raje kreativno razpravljali o tem, kaj bomo počeli, kaj bomo sejali in posledično to tudi poželi.

S projektom Hrana za zdravje in delovna mesta smo skupaj z ekipo Požen Evropo uspeli  motivirati mnoge, ki so se ozrli okrog sebe, se vključili v projekt in opazili priložnosti. Mnogi so našli prostor za posaditev svoje ideje. Med 150 prijavljenimi je toliko šol, vrtcev in tudi ena celotna vas. Preko njih bo naš projekt dosegel tisoče ljudi v naši domovini. Konec leta ga bomo predstavili tudi v Evropskem parlamentu. Mnogih se je dotaknilo dejstvo, da sta hrana in zdravje neločljivo povezani. Kot je človek neločljivo povezan z zemljo, ki jo ima rad, lahko pa je sploh je opazi.

V maju bi s cvetjem in pomladjo obdano Slovenijo lahko združevali ljudje kreativnih misli, svežih idej in pridnih rok. Kot se je pred kratkim izrazil oče petih otrok: “Pri nas ni krize, vedno smo živeli delovno in skromno in tako živimo tudi danes. Tisti, ki delo išče, ga bo tudi našel. Delo je potrebno znati tudi videti.”

To seveda pomeni, da moramo znati poiskati priložnost tudi v samozaposlitvah. Klasične ponudbe delovnih mest bo žal vse manj. Če se bomo vračali k vrednotam naših prednikov, bomo tudi v njih posredno našli priložnost za delo. Zdravje, kot našo nepovratno vrednoto, lahko ohranjamo tudi s hrano in načinom pridelovanja in prehranjevanja. Morda postane prav to priložnost za samozaposlitev tudi za vas. Gre za kombinacijo uporabe spretnosti in znanj. Metaforično gre za motiko in računalnik, ki sta povezana preko informacijske avtoceste, preko interneta. Motika in računalnik, oboje je potrebno znati uporabljati. Posaditi idejo in sadove tega tudi ponuditi trgu.

V Sloveniji na Dan Evrope in potem vsak naslednji dan!

Zofija Mazej Kukovič, evropska poslanka

Pametnejša pravila za varnejšo in bolj zdravo hrano

Na današnji izmenjavi mnenj v Evropskem parlamentu je Evropski Komisar za zdravje gospod Tonio Borg med drugim predstavil novi sveženj ukrepov na področju zdravstvenih in varnostnih standardov za celotno agroživilsko verigo.

Kljub temu, da ima Evropa najvišje standarde za varnost hrane je trenutna zakonodaja EU na tem področju nepregledna in neučinkovita, saj jo ureja skoraj 70 zakonodajnih aktov. S poenostavitvijo zakonodaje naj bi se upravna obremenitev zmanjšala za vse izvajalce dejavnosti (kmetje, rejci, pridelovalci, predelovalci, distributerji), da bi le ti lažje izvajali svoje dejavnosti. En del nove zakonodaje ureja pogoje za rastlinski razmnoževalni material, vključno s semeni.

Komisar Borg je zavrnil vse govorice, da so tradicionalna in avtohtona semena v nevarnosti. Dejal je, da bodo le ta pridobila s poenostavitvami, z manj birokracije in z manj omejitvami. Tako naj bi nova zakonodaja pripomogla k temu, da bodo potrošniki imeli na razpolago bolj varno in kvalitetno hrano.

Izvoz semena iz EU znaša 60 % svetovne vrednosti izvoza semena. Cilj nove zakonodaje je boljša produktivnost, prilagodljivost, ohranjanje in varovanje biotske raznovrstnosti v Evropi, olajšanje trgovanja z razmnoževalnim materialom ter usmerjenost v trajnostno kmetijstvo.

Stare tradicionalne sorte ter heterogeni materiali so izvzeti iz testiranj in drugih zakonodajnih zahtev ter so zanje določena poenostavljena pravila za registracijo. Prav tako so iz predlagane uredbe izvzeti zasebni vrtnarji, ki bodo lahko še naprej kupovali kakršen koli rastlinski material ter v manjših količinah seme tudi prodajali. Poleg tega bo upravno breme manjše za mikropodjetja.

– pisarna Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

***

Za dodatne informacije:

Spletna stran Evropske komisije

Video prenos odbora ENVI v Evropskem parlamentu

Predlog Evropske komisije nove regulative (trenutno na voljo samo v angleščini)

Požen’ Evropo vrtiček na balkonu naše pisarne

V petek, 26. 4., je zaživel tudi vrtiček Požen’ Evropo in to kar na balkonu naše pisarne. Ekipi Požen’ Evropo se je pridružila tudi Zofija Mazej Kukovič in skupaj smo današnji dopoldan ponovno preživeli v vrtnarskem duhu.  Važno je, da naš projekt in natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta podpiramo tudi na tak način. Z našim lastnim delom, dobro voljo in ljubeznijo do zemlje in pridelave. Ne potrebujete vrta ali njive, da bi lahko imeli zelenjavo, ki jo sami pridelate. Dovolj je balkon, lonci in nekaj ustvarjalnosti! Vas zanima, kaj smo posadili? Poglejte fotografije!

Ekipa Požen’ Evropo

In vitro diagnostični medicinski pripomočki

 

In vitro diagnostični pripomočki so predvideni za diagnostične namene zunaj človeškega telesa, kar je lahko v laboratoriju ali ob pacientu, na primer ob postelji. Zajema številne raznolike teste, kot je na primer test za samostojno merjenje krvnega sladkorja, HIV test in DNK test.

Izraz medicinski pripomoček se nanaša na vsak instrument, aparat, napravo, programsko opremo, vsadek, reagent, material ali drug predmet, za katerega je proizvajalec predvidel, da se bo uporabljal za zdravstvene namene. To je lahko nadzor ali podpora spočetju ter zagotavljanje informacij v zvezi z zdravstvenimi učinki. Medicinski pripomoček je del podpore ostalim metodam zdravljenja.

Zakaj je potrebno izboljšati uredbo o in vitro medicinskih pripomočkih?

Vitro pripomočki so bistvo in osnova vseh terapij, vključno s farmacevtskimi proizvodi in kirurgijo. Brez ustrezne diagnostike namreč ne moremo zdraviti ali preprečevati bolezni. Na žalost pa sedanje direktive ne zagotavljajo, da na trg ne bi prihajali nekakovostni in vitro diagnostični medicinski pripomočki.

Najbolj znani primeri nekakovostnih medicinskih pripomočkov v okviru sedanje uredbe:

? HIV testi
? Testi za hepatitis C
? DNK testi

V preteklosti so se zaradi nekakovostnih medicinskih pripomočkov že dogajale hude napake, ki se ne smejo ponoviti. Primer tega je nekakovosten test za HIV, ki je že imel certifikat o ustreznosti. Kasneje je znanstveni inštitut ugotovil, da so ti testi včasih podajali napačne rezultate, drugačne kot drugi testi za virus HIV. Kljub temu je bil napačen test lep čas v uporabi v Evropi.

Vedeti moramo, da je prejemnik transfuzije krvi življenjsko ogrožen, če je bila transfuzija opravljena na osnovi napačnega negativnega rezultata za virus HIV. Takšne osebe lahko ogrožajo tudi svoje bližnje. Podobni primeri, kot pri HIV so se dogajali tudi v zvezi z hepatitisom C. Znan je primer, da je strokovnjak poslal teste štirim različnim laboratorijem in dobil štiri različne rezultate.

Genetski test pomeni test, ki se izvaja za zdravstvene namene in vključuje analizo bioloških vzorcev človeškega izvora. Namenjen je izključno ugotavljanju genetskih značilnosti osebe, ki so podedovane.

Zakaj je pomembno, da EU ureja ta vprašanja?

In vitro medicinski pripomočki so izdelki, za katere velja prost pretok na skupnem trgu. Za te izdelke na evropskem trgu ne obstajajo meje. Zato je Evropa tu dolžna zagotoviti največjo možno varnost.

Bistvene izboljšave za odpravljanje sedanjih pomanjkljivosti

Uvajajo se bistvene izboljšave, ki so podobne ostalim izboljšavam za medicinske pripomočke. Nenapovedani inšpekcijski pregledi bodo obvezni. Poleg tega Evropska Komisija predlaga uvedbo evropskega omrežja referenčnih laboratorijev, ki imajo pomembno vlogo pri nadzoru nad medicinskimi pripomočki z visoko stopnjo tveganja.

Evropska Komisija predlaga, da bi se veliko vprašanj glede in vitro pripomočkov urejalo na enak način kot glede drugih medicinskih pripomočkov.

Oblikovanje predloga, ki bo sprejemljiv za mala in srednja podjetja

Med podjetji, ki ponujajo in vitro diagnostične medicinske pripomočke, so številna mala in srednja podjetja. Zato mora uredba upoštevati zmogljivosti malih in srednjih podjetij za to obremenitev. Seveda pa to ne sme vplivati na zdravje in varnost. Predlogi sprememb so bili vloženi, da bi se upoštevale zmogljivosti in potrebe malih in srednjih podjetij. Treba bi bilo na primer zagotoviti, da bi se določene zahtevane informacije lahko podale v elektronski obliki. Zagotoviti bi bilo potrebno, da so informacije o izdelku podane v enem od uradnih jezikov EU. Obe spremembi bi zmanjšali morebitno obremenitev malih in srednjih podjetij.

Pripomočki za samotestiranje in testiranje ob pacientu

Testi, ki jih ne izvaja strokovno zdravstveno osebje, temveč pacienti, morajo biti še skrbneje urejeni. Pri določanju diagnoz lahko strokovno zdravstveno osebje vključi še druge elemente, medtem ko odločitev nestrokovnih oseb temelji le na podlagi testa. To pa je lahko zaradi strokovnega nepoznavanja, tudi zavajanja.

Diskriminacija invalidov

Evropska unija je ratificirala Konvencijo ZN o nediskriminaciji invalidov. Besedilo bi moralo to odražati. Na primer v opredelitvi je besedno zvezo ¨prirojena motnja¨ mogoče razlagati kot diskriminacijo invalidov in bi jo bilo treba spremeniti.

Prostovoljna privolitev po poučitvi

Predlog Komisije se močno osredotoča na kakovost izdelka. Strokovnjaki in mnogo mednarodnih organizacije so večkrat izrazili mnenje, da je v številnih primerih bolj kot kakovost izdelka pomemben okvir, v katerem se izdelek uporablja. Pomembno je spoštovati načelo prostovoljne privolitve po poučitvi, zlasti pri testiranju DNK. Evropski parlament je k temu že večkrat pozval.

Dolgotrajna politika Evropske unije je, da za vprašanje o dovoljevanju etnično kočljivih tehnologij, kot je genetsko testiranje, njihove prepovedi ali dovoljevanju z omejitvami, velja načelo subsidiarnosti.

V prvi vrsti moramo poskrbeti za varnost potrošnika. Zato je pomembno, da so vsi postopki pregledni in transparentni. Poskrbeti moramo za enake standarde po vsej Evropski uniji.

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

Vir: Povzetek iz osnutka poročila obravnavanega v EU na odboru ENVI.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje o odločitvi EP glede sistema ETS

Sporočilo za javnost

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE O ODLOČITVI EVROPSKEGA PARLAMENTA GLEDE SISTEMA ETS

Ljubljana, 18. 4. 2013 – Evropski parlament je zavrnil predlog Evropske komisije o začasnem umiku določenega števila emisijskih kuponov iz evropskega sistema trgovanja z emisijskimi kuponi (ETS). Trgovanje z emisijskimi kuponi je eden od ključnih instrumentov izvajanja podnebne politike Evropske unije, njegova učinkovitost pa je postala ogrožena, ker je cena emisijskih kuponov padla s predvidenih 30 evrov na vsega 4 evre za tono ogljikovega dioksida. Povpraševanje podjetij po emisijskih kuponih, na podlagi katerih lahko v okolje izpustijo dodatne količine toplogrednih plinov, se je, predvsem zaradi krize, ki je zmanjšala gospodarsko aktivnost, bistveno zmanjšalo.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje obžaluje zavrnitev predloga Evropske komisije, saj meni, da bo negativno vplivala na slovensko gospodarstvo, ki je vključeno v sistem trgovanja. Industrijski sektorji, ki so izpostavljeni premestitvi emisij ogljikovega dioksida (tako imenovanimi “carbon leakage”) so na podlagi veljavne zakonodaje upravičeni do 100 odstotne brezplačne podelitve emisijskih kuponov, saj bi nakup emisijskih kuponov ogrozil njihovo konkurenčnost v primerjavi z enakimi podjetji zunaj EU, ki niso vključena v sistem trgovanja. Ker bo morala Evropska komisija tudi zaradi zadnje odločitve Evropskega parlamenta predvidoma spremeniti seznam sektorjev, izpostavljenih premestitvi emisij ogljikovega dioksida, saj je ta vezan na ceno ogljikovega dioksida, bo treba posledično prilagoditi, to je zmanjšati, tudi količine emisijskih kuponov, ki bi jih ti sektorji slovenske industrije sicer dobil brezplačno.

Slovenska industrija ima za leto 2013 preliminarno razdeljenih za 2,46 milijona ton CO2 emisijskih kuponov, kar je 7 odstotkov več od povprečja emisij slovenske industrije v obdobju 2005 do 2008 in kar 50 odstotkov več od emisij iz leta 2011. Zaradi zadnje odločitve Evropskega parlamenta in posledične predvidene prilagoditve seznama sektorjev, ki so izpostavljeni premestitvi emisij ogljikovega dioksida bo za večino teh sektorjev v Sloveniji to povzročilo razpolovitev brezplačno podeljenih količin emisijskih kuponov in s tem bistveno povečanje stroškov za izpolnjevanje obveznosti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Posledično negativen bo predvidoma tudi vpliv na tiste sektorje, ki imajo poleg emisij toplogrednih plinov tudi veliko porabo električne energije, saj je vprašljivo, kako bi ti sektorji lahko izkoristili mehanizem za kompenzacijo dodatnih stroškov, ki je zlasti za primer visokih cen že vgrajen v obstoječo direktivo.

Ministrstvo ocenjuje, da je zaradi predvidenega dodatnega padca cene ogljikovega dioksida in dodatne obveznosti nakupa ogljikovega dioksida v sektorjih, izpostavljenih premestitvi ogljikovega dioksida, mogoče govoriti o izgubi oz. dodatnih stroških za slovensko industrijo v višini do okoli 8 milijonih evrov na leto.

– MKO

Jagodičevje so posadili tudi v Ilirski Bistrici

Ilirska Bistrica, 19. april 2013

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič in njena ekipa Požen’ Evropo sta danes na OŠ Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici, skupaj z učenci posadili pester izbor jagodičevja. To je že drugi dogodek v okviru projekta Hrana za zdravje in delovna mesta.

“Za delo in učenje ljudje nujno potrebujemo energijo, ki jo lahko pridobimo z zdravo hrano. Ta je še posebej pomembna v današnjih časih. Spodbujanje zdravega odnosa do hrane in ljubezni do zemlje že pri naših najmlajših je ključnega pomena,” je povedala Mazej Kukovičeva in dodala, da je “vesela, ker se je na nagradni natečaj poleg posameznikov in kmetij prijavilo tudi 22 šol.”

Posaditev jagodnega vrtička na OŠ Dragotina Ketteja je bil prvi dogodek na preurejenem šolskem vrtu. Ravnateljica Ester Juriševič je ob tem povedala, da je “zadovoljna, da so se prijavili na natečaj Hrana za zdravje in delovna mesta, saj njihov kmetijski krožek obiskuje veliko število učencev. Učitelji in mentorji otroke ne samo poučujemo, temveč s svojim zgledom te vrednote tudi živimo.”

Mentorica kmetijskega krožka, Tamara Urbančič, je povedala, da je današnja posaditev potrditev njenega dolgoletnega dela z otroki na tem področju. Na šolski vrt bodo kasneje posejali tudi ajdo. Za vrtiček bodo kasneje, ob pomoči šolskih mentorjev, skrbeli otroci sami in bo služil kot odličen učni poligon, na katerem se bodo lahko učili saditi, vzgajati in uporabljati hrano, ki so jo sami pridelali.

Otroci so med sajenjem sadik pripovedovali svoje izkušnje s pridelavo hrane, ki jih imajo že kar nekaj. Po zaključku pa so se vsi okrepčali z doma pripravljenimi jedmi iz ajde, jagodičevja ter se odžejali z izvrstnim čajem. Mazej Kukovičeva se je zahvalila za lep sprejem in učencem zaželela obilo lepih trenutkov ob vzgoji rastlin ter vsakemu podarila vrečko semen, ki jih bodo posadili na vrtovih in balkonih.

Več o natečaju si lahko preberete na: http://www.zofijamazejkukovic.net/razpisujemo-vseslovenski-natecaj-hrana-za-zdravje-in-delovna-mesta/

Aprilsko plenarno zasedanje


Torkova razprava v Evropskem parlamentu je bila osredotočena na spremembo Direktive o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb. Kasneje je poročal tudi Predsednik Evropske centralne banke g. Draghi.

Pri bančnih luknjah, ki se pojavljajo v Evropskih državah in posebej tudi v Sloveniji, bo končno zavezujoča tudi preglednost. Preglednost dajanja in vračanja kreditov in bonitetnih ocen. O tem, da še danes ne vemo, katere so tiste slabe terjatve, na osnovi katerih je Slovenija pod vse večjim drobnogledom s strani mednarodnih finančnih institucij.

Predsednik Evropske centralne banke je danes posebej poudaril, da je jasna časovnica izvajanja reform in sanacije bančnega sistema preizkus kredibilnosti vlad. Slovenska vlada je žal poslala v Bruselj seznam ukrepov z obljubo, da jih bo izvedla v nekaj mesecih! Likvidnost države je seveda odvisna od hitrosti izvajanja reform. Ali je to realna časovnica? Ali je to odgovorno v času, ko nam iz ure v uro bolj teče voda v grlo? Francoska poslanka Marine Le Pen je posebej izpostavila situacijo v Sloveniji.

Komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn poudarja potrebo po čim bolj natančni analizi o razlogih, ki so upočasnili ali zavrli gospodarsko rast. Na tej osnovi se lahko sprožijo kreditni tokovi. Irski in Portugalski so podaljšali posojila za naslednjih sedem let. To naj bi bil vzdržni sistem za obe državi. Garantirane bančne vloge morajo ostati varne. To je stališče Komisije.

ECB ima mandat ohraniti stabilnost. Zavzeli so ukrepe proti špekulacijam. Kdor ima kapital, si ne upa posojati, ker ne verjame, da bo dobil posojilo vrnjeno. Velik preobrat se predvideva tudi v olajšanju dostopov malih in srednje velikih podjetij do kreditov. Do sedaj so se banke izogibale drobnim tveganjem, kot so krediti malim podjetjem, bile so dobrodušne pri desetinah milijonov posojil velikim.

Znižala se bi naj  tudi ocena do tveganj, ko gre za vlaganja v infrastrukturo. To je precej logično, kajti zgrajene železnice nihče ne more odpeljati. Zmanjšanje investicij v realno ekonomijo hromi rast. Zato so dobre rešitve, ki bodo vzpodbudile investicije, neizogibne!

Davkoplačevalci bi naj bili končno odrešeni neprestane dokapitalizacije bank iz lastnih žepov. Banke bodo obvezno morale imeti tudi stabilnejši kapital in večje rezervacije za mogoče izgube. Rast in delovna mesta so seveda odvisna tudi od zdravja bank. V Sloveniji bo morala Vlada jasno opredeliti vsaj datume, do kdaj bo saniran bančni sistem. Tako pa v programu ekonomskih ukrepov namesto jasnih rokov omenja, da bo ukrepe izvedla v nekaj mesecih. Nekaj mesecev ni enota, ki bi jo poznal konkurenčen svet.

Populizem v Evropi, ki se širi govoreč, da potrebujemo le rast, ne pa varčevanja, je zelo zavajajoč za ljudi. Ljudje verjamejo, da bodo lahko brez reform in brez odrekanja rešili krizo. Draghi je vendar izrekel nekaj zelo vzpodbudnega: konec leta 2013 se pričakujejo prva okrevanja. Seveda najprej tam, kjer je že danes tudi brezposelnost minimalna in je gospodarstvo živahno.

Zofija Mazej Kukovič MEP

Položaj žensk v Evropi in v Sloveniji

Drage kolegice, delegatke 6. Kongresa ženskega odbora SDS! 

Sporočilo predsednice Alenke Jeraj, naj delegatkam tega kongresa kaj napišem, sem sprejela med udeležbo na srečanju EPP politične skupine v Dubrovniku.

Hrvaška se pripravlja na prve evropske volitve, ki bodo to nedeljo. Nosilka liste HDZ, ki je tako kot mi članica EPP, je ženska. Dubrovčanka. Predstavila se je na omizju, na katerem je bila razprava o julijskem vstopu Hrvaške v EU.

Nocoj sem se vrnila domov z razmišljanjem, s katerimi sporočili lahko prispevam k odpiranju novih možnosti za ženske. Kako vzpostaviti pogoje, kjer bo ženska lahko mati, žena in imela kariero?

Pred devetimi leti,  ob vstopanju in vračanju Slovenije v naš skupen dom, v Evropo, kamor smo od nekdaj zgodovinsko pripadali, nisem niti sanjala, da bom lahko sama sooblikovala evropske politike. Občutljivost na vprašanje enakosti je v Evropskem Parlamentu zelo izpostavljena pri nastajanju katerekoli zakonodaje. Na nekaterih področjih pa se posebej osredotočamo na vprašanje žensk. Izrecno je izpostavljena potreba po vzpodbujanju žensk k podjetništvu. Temu so namenjene tudi posebne finančne vzpodbude.

Na področju zdravja je naša zahteva po zaščiti žensk pred prsnimi vsadki, ki so bili oporečne kvalitete. Nekatere ženske, ki zbolijo za rakom na dojki jih nujno potrebujejo, še več pa jih je žal tistih, ki verjamejo v kult večne lepote in bi ga rade dosegle s silikonskimi prsmi. Sedaj je aktualna razprava o kontacepcijskih tabletah Diane, ki vplivajo na ravnovesje hormonov v našem telesu, o vprašanju njihove varnosti. Aktualne so razprave o vplivu kozmetike in tekstila kot možnih endokrinih motilcev. Zakonodaja, ki bo skrbneje preprečevala nasilje nad ženskami je v fazi dogovarjanja. Vendar je za ženske izjemnega pomena materialna neodvisnost. Le na ta način se tudi same lahko upremo življenju, ki ga omadežuje nasilje.

Politično delo v parlamentu je en del zgodbe, drugi del mojega političnega dela je v domovini. Kot poslanka želim vzpodbuditi čimveč mladih deklet, da so za njih primerni vsi poklici. Neenakost se prične že pri vzgoji, ko delimo vse, kar je tehničnega in naravoslovnega na moške. Dekleta bodo imela večjo možnost zaposlitve, če bodo verjela vase, če bodo verjela, da talenti niso omejeni na spol, samo razvijati jih je potrebno. Tudi moja iniciativa Hrana za zdravje in delovna mesta lahko pripomore k vzpodbuditvi novih idej, kako je moč preživeti v kriznih časih in tudi v tistih časih, ko so razmere nekoliko lažje.

Nikoli nisem bila feministka in nikoli nisem objokovala krivice, ki naj bi jo delali moški ženskam, češ da le nam ne uspe. Že od nekdaj pa sem iskala zgodovinske razlage, zakaj je na primer na Švedskem število žensk v politiki in na vodilnih mestih včasih celo višje kot moških. V nasprotju z mnogimi evropskimi državami, kjer so ženske še vedno razumljene kot servis za kuhanje in pospravljanje. Gre za kulturni premik v glavah celotne družbe, potem se šele lahko zgodijo premiki v realnosti.

Ženske rade kuhamo in pospravljamo, vendar mora biti to kot dopolnilo intelektualnim storitvam, ki smo jih sposobne. Vsaka na svojem nivoju. Moja najstarejša sestra je zaradi vojne in razmer, ki so vladale v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, morala izobraževanje končati že v osnovni šoli. Toda njena zdrava logika, občutek za estetiko, znanje na področju zdravega načina življenja, je zame inspiracija. Pomeni, da moramo v vsakem človeku poiskati tisto dobro, tisto najboljše.

Ne morem mimo besed Hudabivnikove Mete, ki jih je govorila njenim samorastniškim otrokom: “Kakor se samorastnik zgrabi z okolico, tako se morate tudi vi, Hudabivniki, zgrabiti z življenjem. kjer stojite, poženite korenine.”

Kaj lahko storimo ženske?

1. Naučimo si vzeti čas tudi zase, za naše zdravje in dobro počutje. Tako bomo z večjo samozavestjo privlačnejše tudi za može in partnerje, ki so nas tu in tam prenasičeni.

2. Ozaveščajmo dekleta in žene o tem, da so sposobne tudi “moških” študijev in poklicev, ter prenašajmo na njih vrednote in znanje naših babic.

3.Vzpodbujajmo in ustvarjajmo pogoje, kjer si bodo dekleta in žene upale postati podjetnice. Da bodo verjele vase!

4. Vzpodbujajmo dekleta in žene, da bodo imele pogum stopiti v ospredje, na vodilna mesta, tako v gospodarstvu, kot v politiki.

5. Kult večne lepote in mladosti zamenjajmo z ozaveščanjem o zdravem načinu življenja in tudi same dajajmo zgled.

6. Bodimo med ljudmi in z ljudmi, ter delimo z njimi vrednote, v katere ne samo verjamemo, ampak jih tudi živimo.

7. Ozavestimo sebe in vse okoli nas, da je naše zdravje v veliki meri odvisno od hrane.

8. Vzemimo ženskost kot veliko prednost, ki jo lahko udejanjamo na vseh področjih. Seveda z veliko vztrajnosti, vseživljenskega učenja, ljubezni in notranje energije.

9. Politična aktivnost in pogum nam omogočajo spreminjati svet. Zato vzpodbujajmo volilce. Kandidirajmo.

10. Pridružimo se civilnim združenjem ali ustanavljajmo nova. Nato jih vključimo v Evropske integracije.

Naj bo današnji 6. Kongres ženskega odbora SDS inspiracija za vse nas!

Srečno vam želim.

 

Zofija Mazej Kukovič, MEP

WordPress theme: Kippis 1.15