Slovenija v prostem padu, ali kdo še verjame leporečenju

Objavljeno

Lepih besed in obljub predsednika vlade je veliko, dejanj pa skorajda ni. Obvladovanje krize pa ni možno samo z besedami…

Hladen tuš o oceni naše konkurenčnosti prihaja iz Švice, s strani neodvisne profesionalne institucije IMD, ki vsako leto ocenjuje 58 razvitih držav sveta. Slovenija je v enem letu padla iz 32. na 52. mesto. Prosti pad za 20 mest, na dno lestvice!

Zakaj? Od leta 2009 naprej bi morali pri nas izraz ?gospodarska rast? zamenjati z ?gospodarskim upadanjem?. Kazalci, ki so obrnjeni navzdol, kažejo na padec družbenega bruto proizvoda na skoraj dvomestno število, najem kreditov v višini 6 milijard evrov, povečanje proračunskega primankljaja na 6%, 100.000 brezposelnih. Državni proračun in vsi rebalansi, ki si sledijo, dovoljuje večjo potrošnjo, kot pa je prihodkov. Kadar gre pri rebalanskih proračuna za zniževanje stroškov, se le ti znižujejo žal na investicijah in razvoju, ki so motor gospodarstva, ne pa na lastni porabi.

Lepih besed in obljub predsednika vlade je veliko, dejanj pa skorajda ni. Obstaja veliko dobrih praks iz kriz, ki so jih obvladale različne države in nenazadnje veliko praks, kako so bile in so obvladane krize v nekaterih podjetjih. Obvladovanje krize pa ni možno samo z besedami, ne brez velikih naporov in odpovedovanj. Obstajajo modeli tako imenovane odličnosti, ki veliko pripomorejo k boljšim rezultatom. Odličnost v podjetjih, ki smo jo uvajali zadnje desetletje, je povzročila najprej kulturne premike v glavah, ki so pripomogli k ozaveščenosti varčevanja. K ozaveščenosti potrebe po medsebojnem dialogu, spoštovanju posameznika, motiviranosti zaposlenih k učinkovitemu delu, k temu, da je kupec kralj. Pri tem je bil središče poslovnega procesa človek in kvaliteta medsebojnih odnosov. Za tovrstno preobrazbo v podjetjih nismo potrebovali posebne prisile, če tega ne bi uvajali, bi sledil propad zaradi prevelikih stroškov in prenizke dodane vrednosti.
V današnjem času bi lahko vlada brez velikih besed o reformah uvajala odličnost med univerze, javno upravo in druge institucije. Potrebno bi bilo motivirati ljudi, da se varčevanje začne pri vsakem posamezniku in spodbujati ozaveščanje o tem, kaj vse lahko privarčuje vsakdo na svojem delovnem mestu. Na primer pri prostoru in pisarnah, ki so pri nas posebej razkošne v primerjavi z najbolj razvitimi državami, pri uporabi telefonov, interneta, elektrike (že zaradi same vožnje z dvigali), prav tako pri vožnji s službenimi avtomobili, razmetavanju s papirjem in pisarniškimi materiali, naročninami na časopise in revije, ki so brezplačno dosegljive na internetu, premnogih izobraževanjih, ki niso v funkciji delovnega procesa znotraj delovnega časa? Poleg vseh teh navidezno nepomembnih stroškov, je pomembna tudi kultura merjenja učinkovitosti in osebno načrtovanje časa in dela. Če bi vsakdo, ki je zaposlen v državnih ustanovah ali državnih podjetjih, privarčeval 100 evrov na mesec, bi to lahko pomenilo tudi do 500 milijonov evrov prihranka na leto. Pri tem ne upoštevam, da bi merjenje učinkovitosti ob primerni motivaciji prihranilo mnogo časa državljankam in državljanom ter pripomoglo k hitrejšemu reševanju njihovih potreb. Veliko servisov bi lahko vlada izločila iz javne uprave in jih dala na trg. V končni fazi bi to pomenilo večje zadovoljstvo za zaposlene in za vse tiste, ki te servise koristijo.

Odličnost, ki je že dolgo prepoznana kot evropski model, bi pripomogla k boljšemu obvladovanju stroškov ter zadovoljstvu uporabnikov in izvajalcev tudi na področju zdravstva, sociale, izobraževanja?

Pri tem bi morali vzpodbujati kulturo ustvarjanja nove vrednosti, ne pa samo kulturo zadolževanja in delitve. Podjetništvo mora postati vrednota! Nenazadnje pa je osebni zgled oblasti najpomembnejši. Tako kot delavci posnemajo obnašanje direktorja, tako državljanke in državljani posnemajo voditelje. Če bi šli po tej poti, bi se prosti pad Slovenije kmalu končal na trdnih tleh. Najprej pa mora na trdna tla stopiti vlada!

Zofija Mazej Kukovič

 Share

Slovenija v Evropi s pogledom na Kitajsko

Objavljeno

UVODNI NAGOVOR NA KONFERENCI SI.CONECTED CHINA NA BRDU, DNE 8.4.2010 V ORGANIZACIJI PODJETJA BELA VODA d.o.o.

Danes 8. aprila 2010, mineva natančno dvajset let od prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. Leta 90 smo še živeli v času nakupa kavbojk v Italiji in kave v Avstriji ter dolgih kolon na meji, v kateri smo čakali na carinsko kontrolo. Takrat nismo sanjali, da bomo imeli priložnost živeti v Evropski uniji, da bomo včlanjeni v NATO, da bomo imeli konvertibilno valuto evro in da bo slovenski jezik postal eden izmed uradnih jezikov Evrope. Še manj smo sanjali, da bomo leta 2008 predsedovali Svetu Evrope.

Imela sem zgodovinsko priložnost, da sem predsedovala Svetu zdravstvenih ministrov sedemindvajseterice evropskih držav. To je neprecenljiva izkušnja, ki mi bo še kako koristila kot poslanki v Evropskem parlamentu.

Evropska politika daje čedalje večji poudarek kakovosti življenja in s tem povezanim zdravjem. Teme, ki so zaznamovale čas našega predsedovanja, so aktualne tudi danes tako na nivoju Evropske skupnosti, kot držav članic. Pomembno je, da sta jeklo in premog, ki sta bila ključna za nastanek stare Evrope, nadgradili z ?mehkimi?področji, med katera spada tudi zdravje. Zdravstveno varstvo je prepuščeno v odločanje državam članicam, javno zdravje pa je predmet Evropske politike.

Rdeča nit za Evropski parlament,ki z novo Lizbonsko pogodbo pridobiva tudi na širitvi pristojnosti, Evropski svet, ki ga sestavljajo predsedniki vlad in Evropsko Komisijo, ki ima komisarko za zdravje gospo Andrulo Vassiljev, so sledeča področja:

Kultura zdravega življenjskega sloga. Le ta vključuje vzgojo in vseživljenjsko učenje in obveščanje o obvladovanju psihofizičnega stanja samega sebe. Gibanje, zdrava prehrana, vzdržni odnosi doma in v službi, medgeneracijska solidarnost,izogibanje odvečnemu alkoholu in cigaretam, stik z naravo…Večina tega se sliši danes samoumevno,pa vendar vemo, da pred desetletjem še nismo dovolj široko zavedali, kaj vse lahko storimo sami, preden gremo v dolgo čakalno vrsto ambulante. Pri tem je tudi varnost živil izjemnega pomena, kajti naše počutje in zdravje v veliki meri zavisi od vnosa hrane.
Pri onesnaženem zraku, prekomerni količini prašnih delcev v mestih, kot posledici prometa in neustreznih tehnologij v industriji in energetiki, pri onesnaženi zemlji s pesticidi in vodi onesnaženi z različnimi kemikalijami, seveda tudi vse kar tod zraste, ni več neoporečno. Zato je pomembno biti pozoren, kakšnega porekla je hrana, ki jo kupujemo in kakšne kakovosti je meso živali, ki so včasih preveč dozirane z antibiotiki.
V Ameriki si ženske prizadevajo za zakonodajo, ki bi ponovno omogočala vzrejo kokoši na domačem dvorišču. Zakaj? Ker je to samooskrba, ker vemo kaj pridelamo in kaj pojemo, ker s tem uporabimo del bioloških odpadkov in ker zaradi nepotrebnih dolgih transportnih poti ne povzročamo dodatnega ogljikovega dioksida in tople grede. Vse to ima pozitiven učinek tudi na zdravje.
Na področju prehrane je aktualna tudi direktiva, ki predpisuje količino aditivov v hrani in jasno ter nezavajujoče označevanje hrane. Marsikatera vrsta hrane je za oči izjemno privlačne barve, v resnici pa je zaradi dodanih barvil povzroča tveganje za zdravje. Označb in etiket na prehrambenih artiklih po statistikah bere le desetina kupcev. Razlogi so v mikroskopsko majhni pisavi, v pomanjkanju časa in predvsem v neozaveščenosti.
Uskladili smo tudi zakonodajo, ki predpisuje kako povečati kemijsko varnost in uvaja monitoring vplivov okolja na zdravje. Žal je to danes v Sloveniji še vedno samo črka na papirju.
Velik poudarek je bil in je še tudi na obvladovanju nalezljivih bolezni. Kajti le se se intenzivno širijo tam kjer je revščina. Zdravje in pričakovana življenjska doba sta neposredno odvisni od življenjskega standardarda, od tega kje živiš. Tudi znotraj Slovenije so občutne razlike po regijah v pričakovani življenjski dobi. Nalezljive bolezni se širijo tudi z migracijami, le te pa so in bodo v porastu. Zato se urejajo tudi vprašanja migracij povezanih z zdravjem.
Tudi pri zdravilih je veliko zavajanja, ker je potrebno direktive naravnati skladno s potrebami današnjega časa. Zato je bila na našem programu tudi priprava direktive, ki bi naj ločevala med oglaševanjem zdravil in med korektnim informiranjem pacienta. Primer so lahko tablete za hujšanje, za ?večno mladost?… Povsod so v ozadju močni lobiji, ki jim je prva skrb dobiček, ne pa resnična kakovost življenja. Tudi kronični bolniki, ki imajo na primer povečan holesterol, sladkor, krvni tlak… morajo predvsem spremeniti življenjski slog, ne pa reševati zdravja samo s povečevanji dozami zdravil.
Največji politični napredek Sveta zdravstvenih ministrov EU pa je bil sklep, da postane celovito obvladovanje raka na politični agendi Sveta EU, kar pomeni tudi več denarja za raziskave in razvoj in izobraževanje. Rak postaja kuga 21.stoletja, saj vsak 4. Evropejec ali Evropejka zboli za rakom. Cilj je tudi v tem, da se organizirajo centri odličnosti za obvladovanje raka, kjer razvijajo nove metode zdravljenja in prenašajo to znanje na vse članice.
Danes, ko je kriza zajela večino sveta, se to odraža tudi na zdravju in počutju ljudi. Strah pred izgubo dela povzroča predvsem duševno stisko in bolezni. Demografske spremembe v Evropi in zasičenost trga s prenekaterimi materialnimi dobrinami odpirajo vprašanja, kako naprej.

Od leta 2000 do pojava globalne krize je bilo v EU ustvarjenih 18 mio delovnih mest. Povprečna gospodarska rast je bila 3%.v letu 2009 se je število brezposelnih povečalo za 4 mio in se še povečuje. Sicer je v EU zaposlenih 220 mio prebivalcev. Značilnost velikega dela Evrope, predvsem novih članic je tudi zgodnje upokojevanje in odlaganje zaključka študija tudi do 30 leta. Mnogim prebivalcem EU je danes velika skrb, kako ohraniti oziroma pridobiti delo. Danes je konkurenca na globalnem trgu vse večja, medtem ko živimo v obdobju ekonomske krize. Potrebujemo ZELENO RAST NA OSNOVI ZNANJ IN INOVACIJ. Dolgoročna okrepitev gospodarstva je naš največji izziv.

Potrebujemo močnejše sodelovanje znotraj Evrope in med Evropo ter novimi svetovnimi igralci, kot je Kitajska in Indija. Gospodarska rast se mora odvijati po novih finančnih, okoljskih in socialnih standardih in napraviti premik k bolj trajnostnemu.

Predsednik Evropske komisije g. Barosso je predstavil strategijo razvoja EU do leta 2020, ki zajema pet ključnih ciljev;

Povečati zaposljivost dela sposobnih od 69 % na 75%
Vzpodbujati inovacije in povečati vlaganje v raziskave in razvoj na 3%
Obvladovanje klimatskih sprememb in energetskih virov-povečati delež obnovljivih virov na 20% in zmanjšati potrošnjo z ukrepi učinkovite rabe energije.
Povečati število visoko-izobraženih iz 30% na 40%
Zmanjšati revščino iz 80 mi prebivalcev na 60 mio

Kje ima priložnosti Slovenija?

Ne samo v povzemanju Evropskih ciljev in strategij ampak predvsem v akciji in v realizaciji le teh. Preiti od besed k dejanjem. Opaziti, da se svet vrača k naravnemu, k čistemu, k tradiciji… Slovenija mora opaziti, da je na primer podeželje naša priložnost-razvoj podeželja z znanjem, s tradicijo, s kulturo. Turizem je lahko le pika na i, ki je hkrati največja svetovna industrija in dosega 10% celotnega produkta.

Kako je Slovenija v Evropi omogočen vstop na Kitajski trg?

Kitajska razvija od nekoč nabavnega poceni trga in delovne sile v vse večjo kupno moč. Gospodarska rast je 9%, kar daje kisik kupni moči.

Razširiti in uvajati mora kulturo povezovanja tako med institucijami znanja, Evropskimi tehnološkimi platformami, grozdi in podjetji. Maksimirati mora uporabo sodobnih informacijskih tehnologij za delo na daljavo in za optimiziranje procesov. Področja, ki bi morala imati skupni imenovalec v povezovanjih, v znanju in inovacijah so:

– Področje medicine z prenosom znanj tradicionalne in klasične medicine
– Področje zelenih tehnologij, ki so vezane na nadgradnjo obstoječih okolju neprijaznih tehnologij, na uporabo odpadkov, na alternativne vire energije, na energetsko učinkovitost zgradb.
– Na področju ekološke hrane in vina, ter priboljškov kot je čokolada
– Na področju integralnega dizajna,ki vnaprej opredeljuje produkt kot uporaben odpadek po končani življenjski dobi.
– Plasiranje okolju prijaznih lastnih blagovnih znamk.

Priložnosti so, vendar je najprej potreben miselni premik v glavah, da je svet danes drugačen, da tisto, kar je bilo včeraj še odlično, danes ne velja več. Kriza je spremenila in še spreminja svet, mi pa se bomo morali inovativno premakniti od ustaljenih vzorcev v drugačen svet.

Zofija Mazej Kukovič

 Share

Invalidi in zdravje

Objavljeno

Kakšno je počutje naših državljank in državljanov v času recesije? Ali čutijo recesijo tudi zaposleni v zavarovalnicah in zdravstvenih ustanovah?

V tednu, ko obeležujemo tudi svetovni dan invalidov, si vsaj za trenutek ?obujmo njihove čevlje?, torej postavimo se v njihovo vlogo. Poskušajmo dojeti njihova vsakdanja občutenja.

Vsak izmed nas doživi trenutke, ko se počuti izključenega v tudi povsem preprostih življenjskih situacijah. Kadar se odzivamo preveč čustveno, se zgodi, da smo prizadeti, brez da bi za to obstajali zelo realni razlogi. Vse je v naših glavah, svet, ki se nam zdi neprijazen in ljudje, ki nas ne marajo, so rezultat slike v naših glavah.

Kako se šele počutijo ljudje z omejitvami! V vrtcu, v šoli, na fakulteti …

Kako je živeti gluhemu, ki pri pouku nima dostopa do tolmača! Kako se lahko nauči iz nemih zapisnikov sošolk in sošolcev?

Kako naj pod takšnimi pogoji tekmuje s tistimi, ki slišijo?

Kako je slepemu in slabovidnemu ob knjigah in različnih medijih, ki niso prevedeni v njim razumljivo pisavo in jezik?

Kako je invalidom na vozičkih ob prečkanju robov pločnikov in stopnic, ki so edina pot v neko institucijo?

Kako je duševno prizadetim, ki so na sprehodu po parku pred psihiatrično kliniko v črtastih pižamah?

Kako je mnogim, ki so zaradi svojih omejitev nezaželeni, kadar gre za delo in delovna mesta? V življenju sem se srečala z mnogimi invalidi in slišala veliko pretresljivih življenjskih zgodb. Osnovna želja vseh je, da se izobražujejo. Še večja želja pa je, da dobijo delo, ki je skladno z njihovimi zmožnostmi. Šele, ko ima invalid delo, se počuti koristnega sebi in drugim. To ni samo vprašanje zaslužka in preživetja, ampak je tudi vprašanje dostojanstva. V Sloveniji imamo 170.000 invalidov, v svetu predstavljajo vsaj deset odstotkov populacije, t.j. okoli 600 milijonov. To je zadosten razlog, da morajo biti njihove tematike na dnevnem redu delovanja politike tako nacionalne kot evropske in globalne. Invalidi si ne želijo živeti na ramenih drugih. Pravico imajo do dela in s tem prihodka od dela ter socialne varnosti.

Želja po sočloveku, toplini in ljubezni je kot zrak, ki ga dihamo. Kadar človek preide tisto mejo, ko se zapre sam vase in samo še živi sam s sabo, je vrnitev nazaj zelo težavna. Ali pa je sploh ni. Statistike kažejo, da smo s 600 samomori na leto v vrhu Evropske unije. Petnajst let v samostojni državi nismo zmogli Zakona o duševnem zdravju. V letu 2008 smo ga s široko javno razpravo in usklajevanji predvsem z ministrstvom za pravosodje zmogli predlagati. Parlament ga je sprejel enoglasno. Tudi Zakon o pacientovih pravicah je zagledal luč življenja v istem obdobju. Ali lahko skladno s temi zakoni danes trdimo, da je v naši državi bolje poskrbljeno za paciente ali pa za duševne bolnike?

Evidentno je, da ne. Dokler ne bodo polno delovali zastopniki pacientovih pravic, dokler ne bo kulture partnerskega odnosa med izvajalci zdravstvenih storitev in pacienti, dokler bodo čakalne dobe vsak dan daljše, dokler ne bo naročanja po elektronski poti … Dokler se zdravljenje duševnih bolnikov ne bo v realnosti preneslo iz institucionaliziranega zdravljenja bližje k domu, k dnevnim centrom. Dokler bo duševno zdravje stigma, dokler si ne upamo govoriti na glas, da je skrb za obvladovanje duševnega stanja nujna in vsakdanja za vsakogar. Da ne okarakteriziramo ?norosti? na vsakem koraku. Med velikim umom in norostjo je zelo kratka pot. Ne zapirajmo s svojim odnosom poti drugače razmišljajočim.

Koliko imamo še priložnosti, da postanemo dežela, ki je prijazna invalidom? Po mestih, ulicah in stavbah so lahko izboljšave na vsakem koraku. Ne stanejo veliko, le opaziti jih moramo. Tudi razvoj prostovoljstva za pomoč invalidom še ni dosegel končne točke. Kje in kako izražamo solidarnost do njih kot posamezniki, državni uradniki, družba kot celota?

Invalidnost v veliki meri nastane tudi zaradi težkih pogojev dela. Na delovnih mestih se vse premalo uporabljajo zaščitna sredstva, kot so naprimer maske pri varjenju, varnostni pasovi za delo na višini, čelade, rokavice, primerna obuvala.

Zaposleni v mnogih primerih premalo preventivno skrbijo za svoje zdravje. S strani ministrstva za zdravje pa ni izvajanih primernih programov ozaveščanja. V teh primerih so podjetja in zaposleni prepuščeni sami sebi. Pa vendar je delo in delovno mesto velika vrednota, še posebej je to vidno v času recesije, žal ne glede na zdravstvene posledice težkih pogojev dela.

Statistike kažejo, da se je v zadnjem letu povzpelo število brezposelnih na okoli 100.000. Brezposelnost pa povečuje vrste v psihiatričnih bolnišnicah .Stiska ljudi , ki so ostali brez dela, stiska njihovih družin, je velika. Negotova prihodnost, že najeti krediti, šoloobvezni otroci, položnice za tekoče stroške, vse to povzroča na videz brezizhodno situacijo. V Sloveniji je veljalo, da ima 5% prebivalstva težave z duševnim zdravjem. Ali lahko recesija povzroči, da se bo ta številka podvojila?

Zdravniki pripovedujejo, da se pritisk na bolniški stalež kot posledico primanjkovanja dela v podjetjih izjemno povečuje. Beg v bolniško je včasih tudi beg od začasnega tehnološkega viška. Tehnološki višek je nekaj, kar človeka mnogo bolj prizadene, ker se počuti nepotrebnega – odvečnega.

Vzpostaviti in obnoviti je potrebno jasne odgovornosti med ZZZS in Zavodom za pokojninsko zavarovanje. Kar nekaj ljudi je hudo kronično obolelih, ki ostajajo prepuščeni sami sebi nekje na sredini med tema dvema institucijama in hkrati na koncu z živci.

Kaj zdravstvo najbolj potrebuje danes za jutri?

Potrebuje jasne in definirane procese dela, podprte z informacijsko platformo, potrebuje red in nenazadnje tudi srce za preprostega človeka, za tistega brez VIP.

Zdravstveni sistem kliče po sodobni informacijski podpori! Sistem, ki bi celovito obvladoval pacientovo preteklo in aktualno stanje ter sistem, ki bi celovito in pregledno podpiral poslovni sistem. Zdravniki bi morali imeti možnost posvetovanja na daljavo na osnovi prenosljivih posnetkov iz sodobnih diagnostičnih naprav, uvid v celoten in enovit elektronski karton pacienta. S tem bi povezali tudi zdravnike na primarni ravni in specialiste, ki se odločajo o nadaljnjih postopkih zdravljenja pacienta. Predvsem je to pomembno pri bolnikih, ki imajo raka. Arhiviranje podatkov o odvzetih vzorcih, razvoj in obvladovanje bolezni ter s tem razvoj dobrih praks.

Ministrstvo za zdravje bi moralo imeti v vsakem trenutku vse podatke o čakalnih dobah, o stroških po posameznih bolnišnicah, o številu izvedenih programov, o kakovosti procesov, o kadrovskih kapacitetah …

Prihranek na stroških se prične s preglednim poznavanjem le-teh. Tako smo v devetdesetih pričeli v gospodarstvu. Na osnovi preglednosti, ki jo omogoča informacijska podpora, smo zniževali stroške za več kot 10%. Danes se v zdravstvu varčuje po procent ali dva in še to na račun pacientov, ne pa na račun boljše organizacije in preglednosti. V našem mandatu smo zastavili projekt celovite informacijske podpore ter zanj pridobili evropska sredstva. Po dobrem letu dni ni opaziti rezultatov, razen velikih besed, ki niso prevedene v dejanja.

Partnerski dogovori o višini sredstev, o številu in vrsti programov v zdravstvenih ustanovah, so postali preteklost. Vlada in ZZZS rešujeta to področje z ukazi, ki se imenujejo enostranski aneksi. Posledice pa čutijo pacienti ob vse daljših čakalnih dobah in na uporabi cenejših materialov ter doplačil za zdravila iz vmesnih list in za prevoze, s skrajšanim bivanjem v bolnišnici … Tudi prepozno diagnosticiranje lahko vodi v neslutene posledice, lahko tudi v prezgodnjo smrt.

V KRIZI JE POTREBNO OBVLADOVANJE KRIZNEGA VODENJA. Vodenja v pravem pomenu besede. Podani morajo biti jasni cilji, ukrepi za doseganje teh ciljev, jasno opredeljene odgovornosti, merila za doseganje ciljev ter poročanje o doseženem oziroma o odstopanjih. Vse to pa zahteva nenehno vztrajno komuniciranje in argumentiranje predvsem ministra za zdravje in vodilnih v zdravstvenih ustanovah. Managment v zdravstvenih ustanovah pa mora znati implementirati cilje po celotni hierarhiji. Tudi zato je potreben čas. Toda bolje in ceneje je porabiti nekaj časa za dialog in za argumentiranje, kot pa z ukazom potisniti v kot intelektualno sfero v zdravstvu. Posledice so nepredvidljive in gotovo slabe za paciente.

Zofija Mazej Kukovič

 Share

V razvoju podeželja je priložnost za tisočera delovna mesta

Objavljeno

RAZMIŠLJANJA O RAZVOJU PODEŽELJA, KI SEM JIH PODALA DNE 26. 11. 2009. NA JAVNI TRIBUNI V LUČAH

V življenju sem imela priložnost spoznati različne aktivnosti žena. Vidni primeri so v humanitarnih in okoljevarstvenih združenjih, v združenjih za zaščito zdravja, predvsem pa v združenjih kmečkih žena na podeželju.

Kmečke žene imajo široko poslanstvo, v katerem igrajo različne vloge kot gospodinje, matere in žene, manj pa kot gospodarice oziroma podjetnice. Ženske na podeželju se čedalje bolj zavedajo, da morajo stopiti bolj številčno iz anonimnosti v glasnike razvoja podeželja. Verjeti morajo, da lahko spreminjajo svet na bolje, tudi v navidez majhnih stvareh. Ženske poudarjam predvsem zato, ker je ta del populacije še neizkoriščena priložnost predvsem v smislu širšega razvoja.

Danes kmetice čutijo, da se morajo vseživljenjsko izobraževati, da dosežejo tudi sicer čim višjo formalno izobrazbo. Z znanji lahko soustvarjajo razvoj dodatnih dejavnosti na kmetiji. Slovenija mora postati vabljiva dežela turizma in zdravja. Pogoj pa je, da je podeželje poseljeno, da tudi na samotnih kmetijah zvečer svetijo lučke kot simbol življenja. Samo enakomernejša poseljenost zagotavlja tudi enakomeren in sonaraven razvoj. Slovenija lahko postane močnejša turistična destinacija le ob sožitju turizma in avtohtonega prebivalstva. Imamo čudovite naravne danosti, zato nam ni potrebno graditi turističnih ?rezervatov?. Razvoj mora temeljiti na sozvočju podeželja, naravnih danosti in znamenitosti, kulture in tradicije. Nosilci le-tega so domačini, obiskovalci in turisti pa so soustvarjalci dogodkov in hkrati učenci tradicionalnih znanj in izročil. Ta znanja so vezana med drugim tudi na ekološko sonaravno pridelavo hrane. Naša trenutna oskrba s hrano je kritična predvsem v pridelavi zelenjave in žitaric. Kje so danes v Sloveniji pobočja nekdaj cvetoče ajde? V Avstriji je že 20.000 kmetov, ki se ukvarjajo s pridelavo ekološke hrane, na hribovitih terenih, ki so primerljivi z našimi. Celo prva dama Amerike gospa Obama izkazuje skrb za samooskrbo z lastnim zgledom. Ima svoj vrt ob Beli hiši.

Zdrava hrana, tako v smislu pridelave kot kasneje v smislu priprave in kuhanja, je nacionalno znanje, ki ga imajo zahvaljujoč ljudskemu izročilu največ kmetice in žene iz podeželja. Kakovosten turizem mora omogočati ustvarjalen in aktiven dopust, zato je celostno področje hrane prava priložnost v ta namen. Pri tem bi morala imeti tesnejši stik s podeželjem tudi Direktorat za hrano na Ministrstvu za kmetijstvo v povezavi z Evropsko agencijo za kakovost hrane EFSA ter Inštitutom za kmetijstvo. Prenos znanj iz teh inštitucij bi moral obogatiti vedenja, ki so na kmetijah že tradicionalna. Predvsem pa je pomembna vloga inštitucij tudi ozaveščanje o tem, da morski list ni najbolj posrečena ponudba v hribovskih vaseh v primerjavi z zeljem in ajdovimi žganci.

Nabor slovenskih jedi iz babičine kuhinje je velikokrat pozabljen in potisnjen v ozadje pred modernimi dobrinami. Gozdni sadeži, ki rastejo v čistem okolju, so prava redkost, predvsem v področjih, kjer je množičen turizem. Naše podeželje je bogato s tovrstnimi dobrotami. Veliko pa je tudi zelišč in trav, ki jih znajo ponekod pripravljene prodajati za zlato, pri nas pa jih ne le redko kdo opazi (primer koprive, divjega česna, bezga, regrata …). Tudi živina, ki sme rasti in se hraniti na sonaraven način, da se lahko giblje, pase in se hrani z naravno hrano, je dobra osnova za izjemno ponudbo jedi. Ponovno moram po primer dobre prakse v Ameriko, kjer se ženske zavzemajo za zakonsko možnost imeti kokoši na lastnem dvorišču. Sicer je to v strnjenih naseljih tako kot tudi pri nas prepovedano.

Cilj je zdrava hrana in samooskrba ter zmanjšana možnost prenašanja bolezni. Hkrati je manj transporta, ki obremenjuje našo zemljo z ogljikovim dioksidom in posledično s toplo gredo. Danes je večina hrane, ki jo zaužije na primer povprečen Američan, prepeljana vsaj 1000 milj daleč.

V Sloveniji mnogo domov na podeželju nima možnosti za priključitev na internetno omrežje. Sedanja Vlada bi morala imeti za cilj v najkrajšem možnem času dokončati informacijsko infrastrukturo na podeželju. Internet mora priti v vsak dom. Le-ta je globalni vir informacij posebej za tiste, ki živijo izven urbanih centrov – na podeželju. Posebej je internet dobrodošel tudi za vzpostavljanje socialnih omrežij, ki postajajo del naše kulture.

Na kmetijah in na podeželju bi posebej v času krize lahko razvili zaposlovanje. Zaposlovanje na kmetijah. Gospodar in gospodarica bi se morala več posvečati organizaciji in razvoju dodatnih dejavnosti ter preusmeritvam h kmetiji, ki je okolju prijazna, kajti to je pogoj za doseganje višjega cenovnega razreda vseh produktov. Tako bi kmetije lahko odpirale delovna mesta, kajti le-teh bo tudi po času krize še dolgo premalo. Z dobrim gospodarjenjem pa bi bil denar tudi za plače zaposlenih. Kmetije pa bi se lažje razvijale in oblikovale tudi vzorce turističnih kmetij, kjer bi turisti aktivno bivali v sožitju z avtohtonim prebivalstvom. To bi imelo za posledico tudi intenzivnejši razvoj podeželja, pred tem pa bi morali kmete tovrstno ozavestiti in izobraziti. To je sicer dolgotrajen in nikoli končan proces.

Na podeželju so priložnosti v gradnjah okolju prijaznih objektov, izločitvi umetnih materialov iz gradnje, vračanje k avtohtonim arhitekturnim rešitvam nadgrajenimi s sodobnimi znanji iz področja učinkovite rabe energije. Svet se vrača k prvobitnosti, k naravi, k temu dodaja nadgradnjo sodobnega časa – predvsem informacijskih tehnologij. Tudi oživljanje domače obrti je lahko osnova za podjetništvo, za prenos starodavnih znanj in za razvoj turizma. Priložnosti v zdravilnih cvetovih, ki rastejo le na travnikih, ki niso obremenjeni s pesticidi …

Kmetovanje še vedno pomeni delo celotne družine od ranega jutra do poznega večera vse dni v letu. Ob tovrstni organiziranosti ne ostaja čas za razvoj, za izobraževanje, za pogled v svet. Med kmeti pa je narejen velik premik v miselnosti v primerjavi z obdobjem po drugi svetovni vojni. Takrat je veljalo, če se ne boš učil, boš ostal na kmetiji. Danes velja, da so mladi kmetje in kmetice že v osnovi zelo izobraženi. Spremeniti se mora tudi miselnost v aktualni Vladi. Slovenija ima prednosti v raznolikih in lepih naravnih danostih, ki jih je nujno negovati. Če ni delovnih mest v industriji, jih je potrebno s pomočjo evropskih in državnih sredstev ustvariti tudi na kmetijah in na podeželju.

Ne znamo dovolj ceniti in prepoznavati priložnosti iz naših naravnih danosti. Tudi v lesu vidimo predvsem prodajo hlodov, ne pa visokotehnoloških lesenih produktov. Kot ena izmed najbolj poraščenih držav z gozdovi v Evropi, bi morali predvsem v času krize za vsako ceno poiskati na tem novo priložnost. Lesene in energetsko varčne hiše, nadomeščanje betona z lesom ? Podobno kot to počnejo v Švici in Avstriji. Tudi v tem je neodkritih mnogo delovnih mest, le podjetniški duh in samozavest ter glasnost ljudi na podeželju se mora povečati.

Sodobno načrtovanje se mora prepletati z naravo, z ljudmi ki še imajo tradicionalna znanja in na ta način ustvarjati nekaj novega – drugačnega.

Koliko posebnosti imamo v naravnih lepotah, ki so osamele, neprepoznane, brez zgodbic in brez ljudi, ki so srce vsakega razvoja? Koliko priložnosti je v odkrivanju kamnin, arheoloških najdb, živalskega svet …

Ko smo v šestdesetih kot otroci prihajali iz šole, so bile naše matere vedno doma. V kuhinji je bil topel štedilnik obložen s hrano, mati nas je dočakala na pragu. Hlev, njive in vrtovi so zagotavljali samooskrbo z zdravo in tedaj ekološko pridelano hrano. Ljudje iz doline, iz Bele Ljubljane so prihajali k nam na skuto, štruklje, žgance, na domači malinovec, borovničevec … Temu nismo rekli turizem, ampak da so nas obiskali prijatelji, ker so to resnično tudi bili. Pa vendar bi lahko ta način označili kot začetek turizma, ki je temeljil na sožitju domačega okolja, domačinov in obiskovalcev. Prijatelji so poprijeli tudi za domača opravila, se z nami veselili in prinašali nova vedenja in znanja. Danes je čas, da si priznamo, da je razvoj slovenskega podeželja in turizma povezanega z zdravjem ravno v takšnem pristopu. Le oplemenititi ga moramo s sodobnimi tehnologijami in komunikacijami. Pridobili bi prijazno deželo in tisoče novih delovnih mest.

Zofija Mazej Kukovič

 Share

Pismo županu Občine Velenje

Objavljeno

PREDSTAVNIKOM LOKALNE OBLASTI

NA SESTANKU KRAJANOV KS STARA VAS, DNE 11. 8. 2009.

ZADEVA: Dograditev 110 kV daljnovoda, Odlagališče odpadkov in gradnja sortirnice odpadkov

Spoštovani predstavniki Lokalne oblasti in Župan MO Velenje g Srečko Meh

Vsak človek v naši državi ima v skladu z 72. členom Ustave pravico do zdravega življenja,ki ga v prvi vrsti pogojuje zdravo okolje. Zakon o varstvu okolja pa tudi določa udeležbo javnosti pri vseh posegih v okolje, kar temelji na Evropski direktivi 2003/35.

Na področju KS Stara vas se brez posebne obveščenosti javnosti dogajajo projekti, ki niso prijazni niti zdravju, niti okolju. Danes, ko živimo v demokraciji se ljudje hkrati zelo zavedamo življenjskih vrednot, kjer prednjači zdravje. Zdravje je vse bolj odvisno od vplivov okolja in od hrane, ki jo pridelujemo v zdravem ali nezdravem okolju. Nujno je, da se tudi lokalna oblast zaveda pomena, kajti prostorski načrti so v prvi vrsti v kompetenci in odgovornosti Občin. Torej Občina ima škarje in platno v rokah, da pripravi ustrezno zdravo okolje za ljudi in za živa bitja.

Za vsak poseg je skladno z Zakonom o varovanju okolja nujna Ocena vplivov na okolje in skladno z Zakonom o kemikalijah tudi ocena vplivov na zdravje. Nihče se ne more izgovarjati na nekaj deset let stara dovoljenja in soglasja, kajti med tem so se spremenili predpisi in tudi naša ozaveščenost.

1. Daljnovod 110kV Velenje – Dravograd

Za dograditev tega daljnovoda je nujno upoštevanje okoljskih standardov in s tem izogibanju strnjenih naselij. Okrog Velenja je še kar nekaj prostora, ki je nenaseljeno in primerno za daljnovodno traso, ki jo sodobna tehnologija omogoča v izvedbi s podzemnim kablom. S tem se zmanjšajo vplivi na okolje in na človeka. Ali si res ne znamo kot družba poskrbeti za najoptimalnejše rešitve sv 21. stoletju? Marsikdo tudi od občinskih predstavnikov verjetno misli, da se z njihovim zdravjem ne more nič zgoditi. Toda, ko pride do bolezni, posebej do raka, za katerim je umrlo kar nekaj vaščanov, takrat je prepozno. Delovati moramo prej, ne samo za našo, ampak tudi za prihodnje generacije. Pri daljnovodu gre poleg varovanja pravice lastnikov zemljišč za še bolj pomembno vprašanje sevanj, ki so pri kabelski izvedbi občutno manjša. Zato predlagamo, da se umakne trasa daljnovoda iz strnjenega naselja in da se izvede v kabelski izvedbi. Nič ni dragocenejšega od zdravja , zato bomo vztrajali pri zdravju prijaznih rešitvah.

2. Odlagališče odpadkov in gradnja sortirnice

Deponija povzroča smrad veliko dni v letu, pa vendar nas je tolažila misel, da se bo deponija zaprla skladno s predpisi bi morala biti zaprta že kar nekaj časa. Nenehno iskanje podaljšanja dovoljenja za obratovanje deponije je prelaganje končnih rešitev. Poleg tega, da je Občina ponovno iskala in dobila podaljšanje za obratovanje deponije do konca leta, sedaj načrtuje še sortirnico odpadkov. Le ta bi poleg povzročanja smradu tudi neposredno izpostavljala bližnja naselja nevarnim kemikalijam, ki se kopičijo v organizmih (biokemikalije) ter se koncentrirajo v prehranskih verigah (biomagnifikacija). Vse to pa ima posledice na zdravju. Vsaka dokumentacija zahteva oceno vplivov na okolje, pri kateri mora sodelovati javnost. Do sedaj se ne spomnim, da bi bili povabljeni k tej razpravi. V postopku presoje vplivov na okolje se morajo ugotoviti dolgoročne, kratkoročne ter posredni in neposredni vplivi nameravanega posega na človeka , tla, vodo, zrak…

Ali res moramo plačati to ceno odpadkov z svojim zdravjem?

Zavedamo se potrebe po reševanju odpadkov, obstaja precej področij, ki so daleč od naselij in gotovo možna rešitev za to vprašanje.

Predlagamo, da Občina ponovno prouči ta dva vprašanja in reagira ter najde rešitve v dobro prebivalk in prebivalcev, predvsem pa sproti informira krajane in krajanke o načrtovanih aktivnostih.

Pričakujemo
1. Izločitev trase daljnovoda iz strnjenega naselja in izvedbo s kabliranjem
2. Zaprtje deponije odpadkov in umestitev sortirnice odpadkov v prostor nekaj kilometrov od naselij

Velenje 11.8.2009.

Zofija Mazej Kukovič

 Share

Dan po volitvah

Objavljeno

Ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi je z veliko večino zmagala desnica. Dve tretjini najbolj razvitih držav je izvolilo desnosredinske vlade, tudi Nemčija, katere vlado vodi markantna Angela Merkel.

V Sloveniji smo 7 mandatov podelili med petimi strankami in njihovimi kandidati, med katerimi gotovo izstopamo v SDS, saj nam je do tretjega mandata zmanjkalo manj kot procent glasov.

Našo zmago na volitvah s sloganom ?Slovenija zmore več? smo z organiziranim pristopom Volilnega štaba SDS, delovno vnemo lokalnih odborov in motivacijo posameznikov spodbudili še večje število volivcev kot pred petimi leti. Menim, da je to tudi rezultat strankinega ljudskega pristopa in reševanja težav malega človeka, predvsem pa njena strateška naravnanost k obvladovanju gospodarske krize in razvoja Slovenije po njej.

Ker smo v času, ko pričakujemo ratifikacijo Lizbonske pogodbe še od Irske, ki bo o tem odločala jeseni na referendumu, nam to daje priložnost za osmo poslansko mesto. Po neuradnih rezultatih ta mandat pripada SDS-u , kar pomeni, da bom v tem primeru lahko nadaljevala svoje evropske izkušnje v Evropskem parlamentu.

Volivkam in volivcem se želim osebno zahvaliti za vso podporo, ki so mi jo nekateri nudili že v volilni kampanji in kasneje z udeležbo na volitvah.

Vsa zahvala gre nekaterim gospodarstvenikom, zdravstvenim delavcem, znanstvenikom, zdravnikom, civilnim združenjem oseb s posebnimi omejitvami, umetnikom, delavcem, kmetom … Tokrat se je zelo angažirala celotna rodbina Mazej in dokazala, da tam, kjer samorastnik stoji, požene tudi korenine. Nenazadnje pa zahvala moji družini, hčerki, ki je peljala kampanjo iz domače hiše z vsemi, ki so bili pripravljeni sodelovati. Skupaj z mladimi so pripravili odlične izvirne ideje, ki so pomagale pridobivati mnenja državljank in državljanov o tem, kaj pričakujejo od evropskih poslancev. Hvala tudi prijateljem na socialnih omrežjih, ki so me spremljali in spodbujali skozi čas kampanje.

Zofija Mazej Kukovič

 Share

Zofija’s story

Objavljeno

Ob koncu kampanje za Poslanko v Evropskem parlamentu, je izšel prevod knjige avtorice Zofije Mazej Kukovič VOZ NA STRMINI, v angleškem jeziku. V prevodu je skrajšana verzija izbranih vsebin, ki so zanimive za Evropo. Naslov je ZOFIJINE ZGODBE-PREPROSTE FILOZOFIJE ZA TEŽKE ČASE. V knjigi je povdarek na tista poglavja, ki govorijo o obvladovanju kriz tako v zasebnem kot v poslovnem življenju.

Knjiga bo v nekaj dneh dosegljiva tudi v elektronski verziji, lahko pa jo tudi naročite na spletni trgovini www.enakupi.com

 Share

Poslanci v Evropskem parlamentu lahko veliko pripomorejo k obvladovanju krize

Objavljeno

Stopnja brezposelnosti se je v evroobmočju aprila povzpela na 9,2% in dosegla najvišji nivo v zadnjih 10-ih letih. Tako se je število brezposelnih v 16-ih državah evroobmočja povzpelo že na dobrih 14,5 milijonov. Marca je stopnja brezposelnosti znašala 8,9%, pričakovanja analitikov pa so bila pri 9,1%, česar nismo zabeležili že od septembra 1999. Kljub nekoliko bolj optimističnim podatkom v zadnjem času, pa le-ta še vedno vzbuja skrb, saj ima neposredni vpliv na potrošnjo prebivalstva. Evropska komisija napoveduje nadaljnjo rast števila brezposelnih do 9,9% v letošnjem letu (2008 je bila 7,5%) in 11,5% v letu 2010.

Posledice brezposelnosti se pojavljajo povsod, vrste na klinikah se daljšajo, kajti ljudje zbolevajo psihično in fizično. Počutijo se izključene, nepotrebne, njihovo dostojanstvo je prizadeto. Posledice brezposelnosti ne občutijo le posamezniki, ampak tudi njihove družine. Živeti od socialne pomoči pri štiridesetih ali petdesetih in ne slišati in ne videti realnih perspektiv za ponovno zaposlitev?

Na to stanje moramo biti v politiki izjemno pozorni. Evropski parlament je institucija, ki lahko vzpostavlja pogoje za prekinitev masovnega odpuščanja delavcev. Vzpostavlja lahko regulativo za prijaznejše samozaposlovanje, za prijaznejše in finančno vzdržno ustanavljanje novih malih podjetij, za podpiranje razvojnih in inovativnih ?start up? podjetij.

Velika vloga poslank in poslancev v Evropskem parlamentu je tudi ozaveščanje ljudi, predvsem mladih, da pridobijo na samozavesti in pogumu za lastne ideje in za udejanjanje le-teh skozi lastno podjetje, kajti velike korporacije in državna administracija kmalu ne bodo imeli novih možnosti za zaposlitve, vse dokler se svet ne dvigne nazaj iz krize.

Mala podjetja morajo pridobiti več možnosti za pridobivanje bančnih kreditov, tako pa so glede tega v zelo neenakem položaju napram večjim. Zato je pri mladih še težje zbrati pogum za vstop v podjetniške vode, za odkrivanje niš tako na področju produktov kot storitev. Na področju storitev je inovativnost še vedno zelo šibka in premalo vzpodbujena. Vsakdo pričakuje uspeh zelo hitro. Predstave o tem, da je nujna pot samo navzgor, brez poslovnih padcev, je tudi zmotna in nekoristna za družbo.

Zofija Mazej Kukovič

 Share

Pismo državljanke kandidatki za poslanko v Evropskem parlamentu

Objavljeno

Spoštovana!

Za vašo pismeno predstavitev se vam iskreno zahvaljujem, ste druga, ki ste na naslove posredovala vsebine in razloge za kandidiranje za poslanko EU.

Glede na to, da vas poznam kot eno najboljših ministric na področju zdravstva, vašo kandidaturo zelo podpiram.

Nedvomno je bil vaš prispevek tako v gospodarstvu in kot v politiki velik, saj ste prav pri slednjem naredili največ, škoda le, da so rezultati volitev odločili drugače. Podpiram tiste, ki zagovarjajo, da minister ne more biti iz iste stroke, kot jo pokriva. Verjamem, da bi naredili mnogo več reda na področju dela v zdravstvu, če bi še bila ministrica.

Res je skupna valuta globalno naredila veliko dobrega, za malega državljana pa poslabšala standard za najmanj 30%. Le ta pa se ob sedanjih razmerah samo še poslabšuje.
Vsi politiki tako radi govorijo kaj vse bodo naredili za ljudi, a kaj kmalu, ko so izvoljeni jim za volilno telo ni več kaj mar?

Vprašujete se kako ohraniti delavna mesta. Kaj je vlada naredila, da bi takšno agonijo preprečila.

Mar ni nenavadno, ko se uprejo vladi intelektualni lobiji (ki črpajo državni proračun) se vse kaj kmalu uredi, visoke plače se še zvišajo, ko gre za delavce ni nikjer zadržkov, da nekaj mesecev nimajo plače, da gredo podjetja po tekočem traku v stečaj ipd. Če je kakšen prokurist ali druga vodstvena oseba blizu vladi oz. politiki pa se najde denar za nepovratna sredstva, žal se o porabi tega ne vodi nadzorov ali vsaj ne učinkovitih ipd.

Klimatske spremembe, voda….vse to so resna vprašanja, ki pa so žal v globalu že zdavnaj zelo zamujena. Pri tem pa ne rešujemo notranjih problemov onesnaženja, ki jih povzročajo naše organizaciji in posamezniki, kajti lobiji zopet igrajo največjo vlogo. Saj poznate (elektrarno Šoštanj, Cinkarno Celje, deponijo gum na Dravskem polju, ki ji je dovoljenje izdal minister vaše vlade, mnogo posameznih manjših d.o.o., ali s.p., posebej pa onesnažuje kmetijstvo, ki jih nihče ne nadzira, ali pa je ta nadzor zaradi neusposobljenosti nadzornikov ničen).

Kdo trpi, prebivalci teh področij, bolezni raka naraščajo skokovito, posledice in stroški zdravljena še bolj.

Vsa vaša vprašanja, ki si jih zastavljate res terjajo širšo obravnavo, vendar neučinkovita bodo, če znotraj RS za to ni nobenega posluha.

Od nobenega EU poslanca ne dosedaj in ne v tem kandidacijskem obdobju ne zasledim vprašanja izenačenja osebnih dohodkov delavcev v RS z evropskimi? Tu smo na repu, pa zakaj ne, kajti lobiji in GS pač bi najraje delavcu vzeli še to. Pri tem pa še nisem slišala politika, ki bi nasprotoval gospodarskim družbam, ki za dosego svojega cilja po povišanju različnih storitev ne upoštevajo evropskih cen. Katastrofalen paradoks kaj ne?

Govorite o evropskih sredstvih in o nujnosti lobiranja zanje. Tega povsem ne razumem, kajti za to obstajajo JR in stvari tu so jasne, lobiranje ni primarno, primaren je dober program, le teh nam manjka, še bolj nam pa manjka usposobljenih ljudi za izvedbo teh programov. Pa še en velik problem se tu pojavlja, prezahtevna in preobsežna administrativna opravila, za izvedbo takega projekta, tudi pri nas na nižjih nivojih, ne samo na državni ravni. Tu bi bilo potrebno kaj spremeniti.

Ker pa sem zaposlena v invalidski organizaciji, bi vam rada sugerirala, da bi tudi na tem nivoju bilo potrebno poenotiti stvari (pravice in organiziranost) z Evropo. Najbrž še se spomnite predlogov ministra Drobniča, ki je edini v zgodovini RS upal dregniti v neenakopraven položaj invalidov po nekaterih zakonih, ki so si jih prilivigiranci

(tako imenovani civilni invalidi vojne in vojaški vojni invalidi) leta 1987 z tajnim uradnim listom “priborili”. Povprečno 3000 EUR mesečnih nadomestil za invalidnost, vsakih 6 let 15.000,00 EUR za nakup avtomobila, brezplačne vožnje na javnih prevoznih sredstvih, neplačevanje avto ceste, bonitete pri zavarovanju, cestnem skladu, dohodnini, klimatsko zdravljenje pa še kaj sem pozabila. Žal je zaradi teh bogatih lobijev, ki so udarili gonjo proti njemu bil zamenjan. To je bila za to področje dela največja politična škoda. Torej na področju invalidske populacije je veliko nepravilnosti. Tudi loterijska sredstva nimajo jasnih meril in kriterijev za dodeljevanje.

Problem, ki ga vidim znotraj naše organizacije se odraža na vseh področjih. Državna raven, ki fizično nima nobenega članstva in z njimi ne deluje, kajti vsi programi, ki jih izvajamo namesto države, se odvijajo zgolj na lokalnem nivoju. A žal ta loterijski denar v 75% pobere Državna raven ( razne Zveze društev…) manjši del pa prihaja na tiste, ki probleme, stiske in usposabljanje inv. populacije rešujejo. Žal je ta številka na področju investicij samo še slabša. Pri tem pa se ugotavlja, da vložen denar takih zveznih investicij ne daje željenih učinkov, največkrat je zasedena le nekaj dni v letu.

Še tiste investicije, ki so poslovno zanimive, pa imajo cene storitev naravnane tržno in ne neprofitno.

Zato bi bilo nujno po evropskem vzoru rešiti vprašanja iste vrste invalidnosti z enakimi višinami na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja (pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, pravico do telesne okvare, poklicne rehabilitacije, pravico do invalidnine) in še in še.

Večinski del invalidske populacije ca 96% pa živi iz dneva v dan slabše in težje, zato bi bilo nujno na tem področju nekaj narediti in sicer iz malih, ki jih sedaj obvladuje sistem SIOS razdeliti po najboljšem ključu (ne glede na nastanek in vzrok invalidnosti bi invalid enake vrste in kategorije moral imeti enako višino nadomestil; naprimer vsi 100% slepi enak dodatek za pomoč in postrežbo ( sedaj pa CIV in vojaški 1100 EUR, ostali 230 EUR). Dohodki invalidov bi morali biti taki, da bi vse storitve, ki jih potrebujejo sami lahko plačali, le te pa bi bile na trgu prepuščene konkurenci.

Organiziranost znotraj invalidskih pravnih oseb bi naj temeljila le na dotacijskih sredstvih, morebitni neprofitni ali profitni dejavnosti, zgolj z kadri na prostovoljni bazi.

V upanju ugodnega izida vašega volilnega rezultata, si želim, da se dotaknete tudi teh vprašanj.

Podpiram vas in vašo kandidaturo in vas toplo pozdravljam!

Avtorica tega pisma želi ostati anonimna.

 Share

Pismo iz Mestnega društva gluhih Ljubljana

Objavljeno

Spoštovana ga. Zofija Mazej Kukovič

Ker ste tik pred volitvami, ste si kljub pestremu tempu vzeli čas za naše člane društva MDGL-ja, pri čemer ste nas ganili s predstavitvijo svoje avtobiografske knjige Voz na strmini. Skozi pričevanje o vaši življenjski poti do uspeha nas je navdušilo, da ste sami s trdim delom, vztrajnostjo in samoiniciativnostjo ustvarili marsikaj, kar je bilo v tistih časih nemogoče. Ker ste aktivni v političnem življenju, bi vam MDGL želelo predstaviti ključno problematiko gluhih in naglušnih, s katerimi se soočamo v naši državi.

V sodobnem svetu se vedno pogosteje pojavlja neenakost v naši državi, v povezavi z gluhimi in naglušnimi, kot tudi slepih in slabovidnih ter ostalih invalidnih oseb. V tem primeru bi najbolj izpostavili problematiko gluhih in naglušnih,zlasti to, kako se slabo uveljavljajo pravice gluhih in naglušnih v Sloveniji. Kar se tiče slabih razmer pri osebah z izgubo sluha, bi bilo potrebno za komunikacijsko premostitev ovir postoriti marsikaj, kot npr.:

Osebam z izgubo sluha nad 95% (po Fowlerju) je potrebno priznati popolno telesno okvaro in invalidnost. Pri tem je treba zagotoviti pravico do pridobitve osnovne invalidnine, ki pa je v Sloveniji nimamo.
Nadalje je treba postoriti marsikaj pri premagovanju komunikacijskih ovir, ki so jih deležne osebe z izgubo sluha, kar pomeni lažje prejemanje informacij, ki so javnega značaja, v maternem jeziku gluhih.
Zagotoviti dostopnost do vseh oblik izobraževanja, npr. uveljavljanja asistenta pri učenju na fakultetah, zapisnikarji, uporabo vseh možnih tehničnih pripomočkov za nemoteno izobraževanje, vključevanje vizualnih informacij na področjih, s katerimi se soočajo gluhe in naglušne osebe
omogočiti tehnične pripomočke, do katerih gluhi in naglušni v sedanji obstoječi zakonodaji nimajo pravic, pripomočki kot so web camera, svetlobni indikatorji na telefonih in alarmnih zvoncih, baby cry za gluho mater, da spremlja jok svojega dojenčka.
Po vsej tej vsebini, ki pojasnjuje položaj gluhih in naglušnih, želijo te osebe doseči pridobitev teh pravic za premostitev komunikacijskih ovir, verjamemo, da se bo ta problematika rešila pod vodstvom prave osebe, ki bo izborila te pravice gluhih.

Ker ste tik pred volitvami v Evropski parlament, se Mestno društvo gluhih Ljubljana (MDGL) skupaj z njihovimi člani zavedamo, da vsak glas šteje in obenem potrebujete podporo slovenskega naroda in občudujemo vašo hrabrost za odločitev v evropski parlament.

Želimo vam veliko uspeha na volitvah!

Ljubljana, 03.06.2009 Predsednik Saša Lukič in člani MDGL-ja

 Share
WordPress theme: Kippis 1.15