Slovenija kljub naravnim danostim uvozi kar milijardo evrov hrane

V Velenju predstavitev prve faze projekta Zdravo okolje za zdravje ljudi

V petek, 21. 9. 2012, je v Vili Bianci v Velenju potekala uvodna predstavitev projekta ? Zdravo okolje za zdravje ljudi. Na projektu že nekaj mesecev deluje skupina strokovnjakov z inštituta za ekološke raziskave Erico iz Velenja, Visoke šole za varstvo okolja in Inštituta Jožef Stefan. Slednji je pri projektu sodeloval še z Biotehniško fakulteto in Kmetijskim inštitutom Slovenije.

Zdravo okolje za zdravje ljudi je široko zasnovan projekt, ki je s petkovo večerno predstavitvijo zaokrožil zaključek prve faze. Namen projekta je ponovna oživitev gojenja štirih tradicionalno slovenskih kultur, ki iz naše kmetijske krajine počasi izginjajo, in sicer ajde, jagodičevja, stročnic in česna. Če danes ne bomo poskrbeli za večje ozaveščanje pomena teh izginjajočih kultur in prenašali takšnih sporočil od ljudi do ljudi, bomo v Sloveniji gledali hektare zemlje, ki se zaraščajo in številne avtohtone slovenske poljščine, ki izginjajo.

Dosedanje delo Inštituta Jožef Stefan je predstavil strokovni sodelavec Tomaž Grušovnik, s strani inštituta Erico direktor mag. Marko Mavec in dr. Nataša Kopušar ter doc. dr. Natalija Špeh s strani VŠVO. Pri raziskovanju možnosti ponovne načrtne vzgoje teh kultur so se osredotočili na iskanje območij predalpskega sveta, kjer smo priča čisti zemlji in ugodnim podnebnim razmeram. Cilj projekta je pridelava  varne in kakovostne hrane ob hkratnem zmanjševanju obremenjevanja okolja in narave.

Mag. Mavec poudarja: ?Inštitut Erico se precej ukvarja s hrano in vprašanjem prehajanja onesnažil v zemljo, zrak, vodo in posledično v hrano, ki jo zaužijemo. Kar 35% slovenskega površja leži nad 500 metri nadmorske višine, kjer je pridelava hrane zaradi zahtevnejšega terena sicer težka, so pa tla na teh območjih običajno manj onesnažena, kar je lahko odlično izhodišče za pridelavo hrane boljše kakovosti.? Žal je danes večina obdelovalnih površin na teh območjih namenjenih pridelavi hrane za živali, medtem ko Slovenija kljub naravnim danostim uvozi kar milijardo evrov hrane. Slednjo bi lahko v večji meri pridelali doma. Tak primer je tudi ajda, ki je v Sloveniji skoraj ne gojimo več, kar 80 % pa je uvozimo.

Prihodnost je v trajnostno naravnanem kmetijstvu, ki poleg produktivne,  izpolnjuje tudi okoljsko in socialno funkcijo, kar pomeni, da se ob pridelavi hrane vzdržuje kakovost tal in biotsko raznovrstnost. Obenem na tak način spodbujamo tudi trajnostni razvoj podeželja, kar vodi v ustvarjanje novih delovnih mest, spodbujanje inovacij pri razvoju podeželja in spodbujanje samooskrbe. Zavedati se moramo, kje živimo in kaj imamo. Vse prevečkrat pozabljamo na potencial zemlje kot dobrine, iz katere je moč nekaj narediti. Danes ob obilici uvožene hrane pozabljamo na njeno kvaliteto, zato je še kako pomembno, da med ljudi širimo zavest o pomenu lokalno pridelane hrane ter o neprecenljivih možnosti samooskrbe, ki jih imamo. V času gospodarske krize se tudi Evropska unija ukvarja z vprašanjem samooskrbe posameznih držav, s katero je mogoče rešiti marsikateri problem pomanjkanja.

Ajda, česen, jagodičevje in stročnice nosijo nešteto zdravilnih učinkovin, ki blagodejno vplivajo na človeka. Dr. Nataša Kopušar je gostom postregla s številnimi zanimivimi informacijami o tem, da fižol znižuje holesterol, da jagodičevje vsebuje veliko C vitamina in da česen vpliva na kardiovaskularni sistem. Razumljivo je, da pri uvoženi hrani, ki je opustošena zaradi masovne pridelave, takšnih učinkov ne moremo pričakovati. Pomembno je torej, da bomo z našim projektom tudi nadaljevali. Pričakujemo, da bomo v decembru že imeli prve konkretne zaključke, ki jih bodo strokovnjaki tudi predstavili.

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Velenju

Boksarska borba, kjer šteje le knock out (septembrska seja Mestnega sveta Ljubljana)

Prehod iz sej v Evropskem parlamentu na seje Mestnega sveta MOL občutim kot prehod iz tekem v atletiki na tekme boksa, kjer šteje le knock out.

Župan Jankovič ima monologe na temo, kako nekonstruktivna opozicija je naša SDS v mestnem svetu. Vse kar predlagamo, razume kot napad. Pri tem pozablja na kakovost svoje opozicijske vloge na državnem nivoju, kjer je NE (a ne?) stalnica za vse vladne predloge. Veste, da ima Mestna občina Ljubljana skupaj z javnimi podjetji 180 milijonov evrov dolga?! Župan pa se kljub velikemu odstopanju od načrtov v proračunu še vedno čuti kot najboljši in vse je najlepše? od vsega na svetu.

Župan je podal poročilo o porabi šestmesečnega proračuna, ki dosega le eno tretjino načrtovanega. Evropskih projektov praktično ni, za zloglasni projekt ravnanja z odpadki v Ljubljani lahko o črpanju evropskih sredstev le ugibamo. Za to nesposobnost je največkrat kriva Janševa vlada.

Vroče razprave so bile okrog Plečnikovega stadiona, za katerega v vseh teh letih ni bilo volje s strani lastnika in MOL, da najdeta kompromis s prizadetimi stanovalci Fondovih blokov. Kljub argumentiranim predlogom, s katerimi smo opozorili tudi na nekulturen odnos do dragocene dediščine, so svetniki PS izglasovali podaljšanje agonije za prizadete prebivalce, ki bi naj ostali brez dragocenih zelenih površin.

Obravnavali smo tudi predlog prometne politike, ki je sicer zelo dobrodošel. Nima pa nobenih podpornih strategij v smislu ocene stroškov, v smislu rokov in prioritet. Župan v dokumentaciji seveda ni pozabil na svoj osebni promocijski slikovni material.

Če sem že udeležena pri odločanju v ringu pa nikakor ne morem tolerirati pristopa k revidiranju poslovanja subjektov, ki so v vlogi izvajanja občinske politike. Tako je včeraj mestna koalicija mirno izglasovala, da bo revizijo Stanovanjskega sklada MOL ponovno, že šestič zapored izvajala ena in ista revizijska hiša. V času, ko državljani dvomimo o preglednosti javno zasebnih partnerstev in zadolževanju javnih subjektov, kjer igra MOL ključno vlogo, je to skrajno neokusno.

Znano je, da PS išče integracije na Evropski ravni. Tudi kratica PS ni naključna! Čas bo pokazal svoje. Za kaj več bo seveda treba najprej igro preseliti izven ringa!

Zofija Mazej Kukovič

Unija prihodnosti

Na septembrski seji Evropskega parlamenta v Strasbourgu je bila v ospredju vizija Evropske unije, ki jo je predstavil predsednik Evropske Komisije g. Barroso.

Verodostojnost in zaupanje v politiko, v ljudi, ki smo dobili mandate na volitvah, ostaja ključni izziv. Kadar nam na osebni ravni upade zaupanje do prijatelja, sodelavca ali člana družine, se zapiramo vase, razjedajo nas dvomi, ne vemo kako naprej. Počutimo se slabo. To se dogaja tudi med državljankami in državljani Evrope. K temu pripomorejo tudi alarmantne zgodbe o ?politikih na veliki nogi?, o Evropi, ki je kriva za krizo. O tistih od zgoraj, ki so krivi za vse! Včeraj sem imela telefonski pogovor z ugledno slovensko znanstvenico, ki mi je povedala, da ljudje na terenu pravijo ?ne govorite nam o Evropi, ker jo imamo čez glavo!?.

Kadar pogledamo skozi okno Evrope, se nam kažejo Kitajska, Brazilija in ostale zelo konkurenčne države. Države, v katerih cveti gospodarska rast in kjer si ljudje želijo samo eno: da bi imeli takšen življenjski standard, kot ga imamo v Evropi!

Nam pa je dano živeti na čudovitem delu zemlje, vendar smo nezadovoljni. Pa vendar se lahko zavedamo vsaj to, da je iz skupine sovražnih držav, ki so se nekoč med seboj bojevale, nastala ena evropska družina. V tej družini ni vojne, ni carinikov, ni ovir na mejah, ne ovir za prost pretok ljudi, blaga in storitev. Tukaj so doma stare kulture, ljudje, ki se znamo med seboj sporazumevati, kljub temu, da govorimo več kot 25 različnih jezikov. Seveda to zavedanje ni dovolj za prihodnost, je pa vseeno pogoj za to, da lažje premagujemo ovire na poti iz krize.

V parlamentu smo glasovali o resoluciji o bančni uniji. Ta nastaja, ker banke poslujejo mednarodno, vendar vsaka po svojih nacionalnih predpisih. Davkoplačevalci pa plačujemo njihove slabe in tvegane kredite, ki so jih posojilojemalci zapravili. To je enako kot v družini, kjer oče in mati delata in služita denar, otroci pa po svoji volji zapravljajo in posojajo denar svojim prijateljem. Brez jasnih pravil bosta starša lahko pristala na beraški palici.

Barroso je jasno izrazil usmeritev v federativno ureditev Evropske unije. Skupaj smo močnejši, bolj varni in tako bodo poti iz krize krajše. V Evropi ne potrebujemo zidov, kot je bil Berlinski zid. Nacionalizem in populizem pa sta največja gradnika zidov.

Tudi v Sloveniji ne potrebujemo zidanja pregrad med levimi in desnimi. Če hočemo biti združeni v Evropi, se moramo najprej zavzemati za sožitje ob domačem ognjišču in v lastni domovini.

Zofija Mazej Kukovič

Evropski standardi: Manj birokracije za mala in srednje velika podjetja

Zofija Mazej Kukovič (SDS/ELS) je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nastopila v razpravi na temo Evropske standardizacije.

Danes so na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu glasovali o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o evropski standardizaciji in spremembi direktiv za standardizacijo. Namen novega paketa sprememb je poenotenje ter poenostavitev obstoječih direktiv o Evropskih standardih. Spremembe so usmerjene k skrajšanju postopka standardizacije in razširitvi uporabe standardov, med drugim tudi za informacijske in komunikacijske tehnologije.

“V devetdesetih letih smo v podjetju z 200 zaposlenimi, ki sem ga vodila, vpeljevali standarde kakovosti in odličnosti. Takrat so bili standardi prilagojeni velikim proizvodnim podjetjem, niso pa bili prijazni do storitvenih podjetij in do podjetij z manj kot 250 zaposlenimi,” je povedala evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič.

Standardi morajo biti nujno razumljivi in enostavni za uporabo: “Ker smo v podjetju svoje storitve in produkte prodajali na izjemno konkurenčnih trgih, je bila odličnost pogoj za konkurenčnost. Težava je bila v tem, da smo imeli mnogo in preveč dokumentacije, ki je za zaposlene predstavljala veliko oviro. Današnja uredba o evropskih standardih, ki je dobila veliko podporo v Evropskem parlamentu namenja posebno pozornost prav odpravi teh ovir,” je še povedala Mazej Kukovičeva.

Poseben poudarek je potrebno posvetiti informacijskim tehnologijam: “Tudi Bill Gates že od nekdaj poudarja, da je standardizacija procesov ključna za zmanjšanje napak in povečanje učinkovitosti,” je Mazej Kukovičeva opozorila na pomembnost osredotočenja na standardizacijo tudi na področjih informacijskih tehnologij.

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

?Ustaljeni vzorci danes ne delujejo več?

V petek, 7. septembra 2012, sem se s svojo ekipo Požen’ Evropo odzvala na povabilo mladih Litijanov, med njimi podžupana Občine Litija, Gregorja Zavrla, da v Litiji gostim večer, posvečen evropskim temam.

Še pred začetkom srečanja smo se odpravili na kmetijo Paternoster. Kmetija je stara več kot 150 let, njen lastnik Ignac Paternoster pa se trudi ohranjati in vzdrževati njeno prvotno podobo. ?Jej s tako veliko žlico, kot jo imaš, misli na naslednje rodove in bodi tako uspešen, da potomcem predaš večjo kmetijo, kot si jo dobil,? je svoja načela razložil Paternoster. Kljub idilični podobi kmetije pa poudarja, da življenje kmeta še zdaleč ni enostavno.

Na večerni okrogli mizi z naslovom Evropske priložnosti za razvoj podjetništva smo spregovorili o perečem problemu današnje družbe, brezposelnosti med mladimi. Dandanes se vse prevečkrat izkaže, da so mladi, ko zaključijo šolanje in se poskušajo vključiti na trg dela, na trgu obravnavani kot marginalna delovna sila. Razmere so takšne, da nas usmerjajo v iskanje drugačnih rešitev. Sama si prizadevam ravno to ? mlade seznanjati z alternativami pri vstopu na trg dela, kot so samozaposlitev in evropske zaposlitvene priložnosti. Stanje še zdaleč ni idealno, ampak ne smemo samo nergati, temveč iskati rešitve. EU s svojimi programi nudi veliko možnosti za mlade, za njihovo mobilnost v izobraževanju in podjetništvu in za izmenjavo izkušenj ter dobrih praks v procesu samozaposlitve. Kot evropska poslanka se počutim odgovorno, da preko svoje ekipe Požen? Evropo na mlade prenašam vse koristne informacije iz evropskih inštitucij. Seveda je na koncu od posameznika odvisno, ali bo samo čakal ali se bo vprašal, kaj lahko sam naredi. Namen naših okroglih miz je, da ljudi spodbudimo k pozitivnemu razmišljanju.

Motivacijsko obarvane okrogle mize so se udeležili obiskovalci vseh generacij, med njimi tudi župan Občine Litija, Franci Rokavec. Nekaj besed sta s poslušalci delila tudi dva litijska podjetnika. Zlasti spodbuden je bil obisk Jožeta Vidmarja, ki se je za podjetništvo odločil šele pri 52 letih, po izgubi redne zaposlitve. Odločitev za novo kariero se je obrestovala, saj Vidmar danes vodi uspešno računalniško podjetje.

Težke razmere na trgu dela čutimo vsak dan. Pomembno je, da tudi v teh časih ostajamo odprti za nove priložnosti, nove izzive in ne prepoznavamo samo ovir. Veliko je dobrih podjetniških praks posameznikov, ki so uspeli in so svojo samostojno pot zgradili na inovativni in sveži ideji. Ustaljeni vzorci danes žal več ne delujejo, šteje predvsem kreativnost in motivacija.

***

Zofija Mazej Kukovič

Delo v Evropskem parlamentu

V Evropskem parlamentu trenutno za stranko EPP (ELS) delam na štirih poročilih. Trije so na področju odbora ENVI (Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane) , eden pa s področja ITRE (Odbor za industrijo, raziskave in energetiko). Poročila imajo zelo različno časovno razporeditev in tudi vrednost. O poročilih bom redno poročala na moji spletni strani, povzetek pa si lahko preberete spodaj.

Akcijski načrt proti naraščajoči nevarnosti antimikrobne odpornosti
Odpornost bakterij na antibiotike postaja svetovni zdravstveni problem in predstavlja enega izmed večjih zdravstvenih izzivov sodobnega časa. Odpornost na antibiotike se postopno povečuje od severa proti jugu Evrope, pri čemer je za skandinavske države in Nizozemsko značilna zelo nizka stopnja antimikrobne odpornosti, za južno Evropo pa visoka stopnja odpornosti. Evropska Komisija je s tem namenom pripravila Akcijski načrt proti naraščajoči nevarnosti antimikrobne odpornosti, ki ga bo Evropski Parlament obravnaval jeseni. Jasno je, da se situacija glede antimikrobne odpornosti razlikuje od države članice do države članice. V nekaterih državah članicah EU je še vedno moč dobiti antibiotike brez recepta, spet v drugih veljajo močni preventivni ukrepi glede rabe antibiotikov. Akcijski načrt poudarja načelo “Enega zdravja” ter poudarja potrebo po skupnih preventivnih ukrepih glede nadzora porabe protimikrobnih učinkovin v humani medicini, veterini in poljedelstvu.

Pomembno je zavedanje, da antimikrobna odpornost predstavlja globalno grožnjo, saj odporne bakterije ne poznajo meja in posledično ogrožajo zdravje ljudi ter živali. Kljub velikemu napredku Slovenije v zadnjem desetletju, je potrebno vložiti več energije v preventivne ukrepe ter združiti moči s ciljem uspešnega boja proti antimikrobni odpornosti.

Energy Star program
Program Energy Star se v EU izvaja na podlagi Sporazuma med vlado ZDA in EU o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme. Svet je sprejel sklep, s katerim je komisijo pisno pooblastil za pogajanja o novem petletnem sporazumu. Pred nami je že tretje podaljšanje tega sporazuma, ki vsebuje večinoma tehnične spremembe.

Program je zelo učinkovit pri usmerjanju trga pisarniške opreme k večji energetski učinkovitosti. Po njegovi zaslugi se je količina električne energije, ki jo je porabila pisarniška oprema, kupljena v zadnjih treh letih, zmanjšala za okoli 16%. S tem je bilo pri računih za elektriko prihranjenih več kot 1,8 milijarde evrov in 3,7 Mt izpustov CO2. Trenutno je področje predloga usmerjeno na centralne vlade. Moj predlog je, da se v uredbo k uporabi tega sporazuma vključi tudi spodbujanje lokalnih in regionalnih teles.

Direktiva o preglednosti ukrepov, ki urejajo cene zdravil v humani medicini in njihovo vključitev v področje nacionalnih sistemov zdravstvenega zavarovanja
Evropska Komisija je v začetku marca podala predlog Direktive o preglednosti ukrepov, ki urejajo cene zdravil v humani medicini in njihovo vključitev v področje nacionalnih sistemov zdravstvenega zavarovanja.
Namen Direktive je vzpostaviti mehanizem, ki naj bi pospešil prihod novih zdravil na nacionalne trge in omogočil tudi hitrejšo dostopnost zdravil za paciente. Direktiva prinaša skrajševanje postopkov, v katerih pristojni organi držav odločajo o cenah zdravil in njihovem uvrščanju v sistem financiranja iz javnih sredstev.
Direktiva na eni strani uvaja boljšo dostopnost zdravil za varovanje in ohranjanje zdravja prebivalcev na trgu držav članic, na drugi strani pa v času finančne in gospodarske krize prinaša nove izzive za državne blagajne držav članic EU.
Pomembno je zagotoviti optimalno dodano vrednost glede dostopnosti zdravil za prebivalce ob racionalni rabi državnih financ.

Sprememba Direktive o baterijah
Namen Direktive o baterijah je, da bi postala uporaba baterij in akumulatorjev manj škodljiva za okolje. Zdajšnja prepoved uporabe kadmija izvzema baterije in akumulatorje namenjene za varnostne in alarmne sisteme, medicinsko opremo ter brezžično električno orodje. Komisija je bila pozvana, da pregleda le uporabo brezžičnega električnega orodja, saj so obstajali dvomi, da so tehnični nadomestki baterij s kadmijem že na voljo.

Ocena učinka Komisije prikazuje, da bi takojšen preklic uporabe kadmijevih baterij za brezžično orodje imel pozitiven učinek pri izpustih za okolje. Bi pa istočasno povzročil največjo rast stroškov tako za industrijo kot za potrošnike. Uporaba bolj okolju prijaznih tehnologij, kot so Litij-ionske baterije, že raste zaradi vse bolj konkurenčnih pogojev na trgu. Potrebno pa bo ustvariti ustrezen časovni prehod, ki bo tako pripomogel k zdravemu okolju in posledično zdravemu gospodarstvu.

Zofija Mazej Kukovič

Požen’ Evropo: Po aktivnemu poletju novim izzivom naproti!

Požen’ Evropo je pobuda evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič, ki si prizadeva mlade seznanjati z delom Evropskega parlamenta, jih vključevati v aktivne diskusije in projekte, ki jim bodo odpirali možnosti zaposlovanja in poklicnega razvoja. Med mlajše in starejše generacije pa poskuša širiti idejo prostovoljstva, ekologije in skrbi za svoje zdravje. Kljub vročim poletnim mesecem ekipa ni počivala. Sončne dneve smo zapolnili s športnimi, prostovoljnimi in dobrodelnimi dejavnostmi po vsej Sloveniji. Med poletjem si je seveda potrebno odpočiti od vsakodnevnih obveznosti, če pa svoj prosti čas poleg zasluženega počitka namenimo še skrbi za zdravje in pomoči tistim, ki jo potrebujejo, še toliko bolje.

Po večmesečnem delu v pisarni, se je ekipa julija najprej odpravila na kolesarsko avanturo. S skupino mladih prostovoljcev so prekolesarili 12 kilometrov strmine do najstarejše lipe v Sloveniji ? Najevske lipe. Čez teden dni se je ekipa znova podala na Koroško. Tokrat je že tretjič obiskala Center za usposabljanje, delo in varstvo, saj so se med varovanci in ekipo Požen’ Evropo spletla že prava prijateljstva. Dandanes, ko med ljudmi ni moč zaznati toliko sočutja in posluha do soljudi, naj gre za starejše, mlade, invalide ali osebe s posebnimi potrebami, je še kako pomembno, da začnemo skupaj tkati vez, ki bo ponovno obudila in vzpostavila kulturni in dostojanstveni odnos, katerega si zaslužimo vsi. Ker pa je prijateljstva je treba negovati, se je ekipa odločila varovancem CUDV pomagati tudi na drugačen način ? v avgustu je štirim varovancem, Meliti, Robiju, Štefki in Andreju, z dobrodelno akcijo prodaje slik v Mozirskem gaju pomagala pri zbiranju sredstev za njihovo udeležbo zimskih iger specialne olimpijade v Koreji. ?Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu,? se glasi slogan specialne olimpijade, največje svetovne manifestacije življenja in športa oseb z motnjami v duševnem razvoju. Julij je ekipa zaključila z udeležbo na SDS taboru v Lepeni, kjer je mimoidoče natančneje seznanjala z delovanjem pobude Požen’ Evropo.

V avgustu je bil čas za nov športni podvig. Skupina pohodnikov se je podala na veličastno Peco in obiskala votlino, kjer je pred davnimi časi zaspal in še danes spi Kralj Matjaž. Dvatisočak je bil kljub poletni vročini za prostovoljce mala malica. Sredi avgusta smo obiskali Zavetišče za živali Maribor, saj pomoč potrebujejo tudi štirinožni prijatelji in tisti, ki so njihovi dobrobiti namenili vse svoje življenje. Prispevali smo jim igrače in hrano ter posvetili popoldne druženju in igri s pasjimi in mačjimi sirotami.

Skupaj z evropsko poslanko Zofijo Mazej Kukovič se je ekipa Požen’ Evropo ob koncu avgusta namenila v Baško Grapo, kjer je poslanka gostila okroglo mizo na temo Evropske priložnosti za razvoj delovnih mest na podeželju. Še pred srečanjem je lokalno društvo, imenovano Društvo Baška dediščina, ekipo popeljalo po poteh kulturnih spomenikov te prekrasne doline reke Bače, nato pa je na večernem omizju potekala razprava o možnostih gospodarskega razvoja bolj odmaknjenih in skritih predelov Slovenije. Poletje je Požen’ Evropo zaokrožila v osrednji Sloveniji, in sicer s pohodom na Šmarno goro. Koliko možnosti ponuja Slovenija za zdravo rekreiranje v danih naravnih lepotah!

Požen’ Evropo je komaj nekaj mesecev stara pobuda, a ima za sabo že lepo število najrazličnejših dejavnosti in dogodkov, s katerimi poskušajo mlajše in starejše generacije povezati v skupnih prizadevanjih za boljši jutri. To poletje so zaznamovale sproščene aktivnosti s pestrim številom prostovoljcev. ?Tako bomo lahko lažje razpravljali o tem, kakšna bo naša skupna prihodnost,? meni Mazej Kukovičeva. S koncem poletja namreč prihajajo tudi novi izzivi.

Ekipa Požen’ Evropo

Za boljši jutri: boj proti vse pogostejši antimikrobni odpornosti

Danes smo na Ministrstvu za zdravje, skupaj z ministrom za zdravje, Tomažem Gantarjem, sodelavci in ostalimi strokovnjaki iz Javne agencije za medicinske pripomočke in zdravila, Inštituta za varovanje zdravja ter z Veterinarske uprave RS razpravljali o vse pomembnejši tematiki naraščajoče antimikrobne odpornosti.

Slednja postaja vse bolj pomembna tako na evropski ravni, kot tudi globalno. Povečana antimikrobna odpornost predstavlja eno izmed največjih groženj človeškemu zdravju, saj posledično lahko privede do pojava mnogih nalezljivih bolezni. Tekom današnje razprave sem poudarila pomembnost skupnega, celovitega pristopa in zavedanja o enem zdravju, saj antimikrobna odpornost predstavlja grožnjo tako v humani medicini kot tudi v veterini in kmetijstvu. Odporne bakterije ne poznajo meja, posledično ogrožajo zdravje ljudi ter živali.

Na naši strani je odgovornost ozaveščanja javnosti o tako pomembni tematiki in spodbujati ljudi k primerni, previdni in pravi uporabi antibiotikov. Na družbeni ravni je potrebno širiti spoznanje o preventivnih ukrepih, ki so ključ do rešitve v boju proti antimikrobni odpornosti.

Veliko energije je že bilo vložene, Slovenija je naredila velik premik naprej v boju proti antimikrobni odpornosti, kljub temu pa moramo ostati aktivni in postati ambicioznejši. Zavedati se moramo, da je zdravje eno in nedeljivo. Antimikrobna odpornost predstavlja grožnjo vsem nam. Zavedanje te problematike je ključno in je del rešitve za vse nas, za prihodnje generacije, za boljši in bolj zdrav jutri.

Ohranjati zdravje je najpomembnejše, kar lahko storimo sami zase, zato v Evropskem parlamentu intenzivno iščemo rešitve in nove pristope na poti pri soočanju s tako pomembnim izzivom.

Zofija Mazej Kukovič

WordPress theme: Kippis 1.15