V torek, 18. junija je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS), skupaj z Evropsko zdravstveno zvezo za ledvice, v Evropskem parlamentu predsedovala okrogli mizi z naslovom “Izzivi na področju kronične bolezni ledvic v Evropi”. Okrogle mize so se udeležili vodilni nefrologi v Evropi: prof. Norbert Lameire (EKHA), prof. Raymond Vanholder UZ Ghent), prof. Daniel Abramowicz (Universite Libre de Bruxelles). Dobre prakse iz Slovenije je predstavila prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Po podatkih Evropske zdravstvene zveze za ledvice, ima najmanj 8% prebivalstva v Evropi  določeno stopnjo kroničnega obolenja ledvic. Razlogi za to so tudi odpovedi drugih notranjih organov, ki posledično vodijo do kronične bolezni ledvic. Ocenjeno je, da je v EU prizadetih vsaj 40 milijonov ljudi. Ob konstantni porasti kroničnega obolenja ledvic, se bo število ljudi s tovrstnim obolenjem podvojilo v naslednjem desetletju.

Mazej Kukovičeva je v uvodu izpostavila “Naš življenjski slog se je v zadnjih desetletjih močno spremenil. Smo na robu krize tudi ko gre za vprašanja zdravja naših organov. Postavlja se vprašanje, kaj lahko naredi vsak izmed nas. Najprej bi se vsak izmed nas moral zavedati posledic, ki jih nezdrav življenjski slog in uživanje nezdrave hrane pusti na našem zdravju.”

Podatki kažejo, da bodo vlade držav članic, zaradi alarmnega porasta ledvičnih obolenj, namenile od 3 do 5 odstotkov svojih letnih zdravstvenih proračunov ledvičnim terapijam. Med slednje uvrščamo zdravljenje, dializo ter morebitno transplantacijo.

Jadranka Buturović Ponikvar je pojasnila “V Sloveniji smo med najboljšimi na svetu po preživetju dializnih bolnikov. Zahvala gre predvsem primerni zdravstveni oskrbi pred in po operaciji. Vsekakor pa moramo izboljšati transplantacijske razpoložljivosti in sodelovanje med državami članicami, saj je transplantacija najboljši način zdravljenja in na žalost še vedno nedostopna mnogih bolnikom.”

“Prepričana sem, da mora EU preko različnih programov nameniti več sredstev in truda v raziskave in nove tehnologije. Velika potreba danes je izobraževanje pacientov, zdravnikov, zdravstvenega osebja in družbe kot celote. Izboljšati moramo transplantacijski mrežo in sodelovanje med državami članicami. Veliko priložnosti bo v programih Obzorje 2020 in Zdravje za rast. Poleg tega pa je izziv tudi e-zdravje, na osnovi katerega bi bili mogoči tudi registri in dostopni podatki v vseh državah članicah. Ti bi nam lahko pomagali izvajati raziskave in določati vzorce na podlagi dobrih praks, države članice bi se lahko med seboj lažje povezovale,” je zaključila Mazej Kukovičeva.

***

Pripomba:

Statistični podatki za EU so dostopno na spletnih straneh EKHA; Kidney fact sheets. Dostopno na; http://www.ekha.eu/usr_img/info/factsheet.pdf Slike vam lahko pošljemo v boljši kvaliteti.

V sredo, 5. junija 2013, je v evropskem parlamentu potekala konferenca z naslovom Zaščitimo čebele. Konferenca je bila tematsko razdeljena na tri sklope: zdravje čebel, nacionalne politike in evropska strategija zaščite čebel ter soočenje z izzivom opraševalcev. Govorniki iz različnih področji, kot so raziskovalci, MEPs, teoretiki in čebelarji so v svojih govorih opozorili na resnost stanja čebel po vsem svetu.

Zdravje čebel

Zaradi vse slabše prehrane čebel ter povečane uporabe pesticidov je smrtnost čebel vedno večja, kar pomeni, da mora vse več čebelarjev nadomeščati čebelje družine. Posledično je trajnostno opraševanje podvrženo velikemu finančnemu bremenu. Ker je kar 84 % evropskega kmetijstva odvisnega od opraševanja čebel, je ključno spodbujanje čebelarstva preko subvencij in vlaganja v raziskave. Govorniki pozdravljajo pobudo Komisije in Evropske agencije za varnost hrane, da se prepove uporaba večjega števila pesticidov, med drugim tudi takšnih, ki kritično ogrožajo zdravje čebel. Podpirajo tudi predlog uredbe Evropskega parlament in Sveta o zdravju živali, ki se v nekaterih delih nanaša tudi na področje čebel, v osnovi pa se zavzema za vsesplošno preprečevanje in nadzor bolezni živali s ciljem izboljšati biotsko raznovrstnost.

Nacionalne politike in strategije zaščite čebel

Programi nekaterih držav niso najboljši in predstavljajo omejitev pri zaščiti čebel, zato bi bilo potrebno področje čebel urejati tudi na nadnacionalni ravni, predvsem preko primerov dobrih praks, izmenjave informacij in skupnih instrumentov za preprečevanje in nadzor bolezni čebel. Romunski predstavnik je izpostavil, da čebel ne ogrožajo le pesticidi in grožnje izhajajoče iz naravnega okolja, temveč tudi družba, saj bomo čebelarstvo kmalu lahko uvrščali med ogrožene panoge. Danes se ta panoga sooča predvsem s pomanjkanjem zanimanja med mladimi za poklic čebelarja. Mladi se ne zavedajo potenciala, ki ga nudi čebelarstvo, tudi kot možnost za samozaposlitev. Tudi druge države so problem staranja čebelarjev izpostavile, kot ključno grožnjo. Potrebno je izobraziti nove, mlade čebelarje. Naslednji problem pa je problem vsesplošnega upada zanimanja za čebelarstvo in povpraševanja po izdelkih. Zato je bil kot primer dobre prakse predstavljen promocijski program imenovan ?cesta medu?, ki temelji na principih vsem poznanih vinskih cest. S tem želijo spodbuditi lokalno podjetništvo in promovirati lokalno pridelane izdelke, kot sta med in vosek.

Soočenje z izzivom opraševalcev

Zavedati se moramo, da nihče ne more varovati zdravja čebel sam ter da je zaradi kompleksnosti problema potrebno aktivno sodelovanje vseh partnerjev. Kljub temu mora vsak pri sebi razmisliti kako lahko sam prispeva k zaščiti čebel. Čebele so pomembne za vsakega izmed nas, saj od 100 vrst rastlin, ki oskrbujejo 90 % svetovne hrane, čebele oprašujejo več kot 70 % teh rastlin. Zato je ključnega pomena, da smo v strategijo ohranjanja in zaščite čebel vključeni tudi državljani, ki se po besedah govornikov sicer že zavedamo pomembnosti čebel, vendar se žal zenkrat še ne vedemo skladno s tem. Za zaščito čebel moramo začeti skrbeti že danes, saj v primeru resne ogrozitve čebel ne bo možnosti za popravni izpit ali kot je bilo izpostavljeno na današnji konferenci ?There is no plan B for the bee?.

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

Danes so evropski poslanci na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejeli Letno poročilo o konkurenčni politiki. Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je v imenu politične skupine o tej temi, posebej pomembni za mala in srednje velika podjetja, sodelovala na razpravi.

Konkurenčnost je s strateškega vidika bistvena za preživetje evropskih podjetij, gospodarstva in družbenega modela v okviru globalizacije in zlasti v času gospodarske krize piše predlog poročila Evropskega parlamenta, ki bo šel na glasovanje na zasedanju v Strasbourgu.

Politika konkurenčnosti EU bi morala biti usklajena z ostalimi politikami EU. Letno poročilo o konkurenčni politiki EU bi moralo služiti kot instrument za nadaljnji razvoj splošne konkurenčnosti Unije s širjenjem konkurence in odpiranjem trgov za nove akterje, kot so mala in srednje velika podjetja. Zaradi česar se poročilo ne bi smelo nanašati le na praktično izvajanje politike konkurence s strani Komisije, temveč bi moralo usmerjati gospodarsko politiko EU.

“Konkurenčnost je temelj socialno tržnega gospodarstva in Evropski parlament je tukaj prispeval veliko dodano vrednost. Politiki smo odgovorni za to, da vzpostavljamo okolje, v katerem bo lahko inovativnost in ustvarjalnost posameznikov in podjetij cvetela. V katerem bodo lahko srednje velika in mala podjetja vstopala ne le na evropski trg, ampak tudi na globalne trge,” je v svojem govoru izpostavila Mazej Kukovičeva.

Konkurenčnost je del genskega zapisa Evropske unije, ki temelji na načelih odprtih trgov in enakih pogojev. Temveč je temelj evropskega socialnega tržnega gospodarstva in politika konkurenčnosti pa je orodje v interesu evropskih potrošnikov pri zagotavljanju delovanja in dostopnost notranjega trga.

Mazej Kukovičeva je nadaljevala: “Zagotoviti moramo konkurenčno okolje, v katerem se bodo institucije znanja in centri odličnosti povezovali med sabo in z večjo močjo znanja nastopali na zunanjem trgu. Torej ne, da bodo tekmovali samo med samo, ampak bodo tekmovali navzven, globalno.”

Zlasti v Evropi pa je zaradi gospodarske krize krepitev konkurenčnosti bistvenega pomena za nadaljnjo rast delovnih mest ter tako doseči vse zastavljene dolgoročne cilje kot pri strategiji Evropa 2020. Konkurenčnost Evropske industrije in evropskih delovnih mest bo dosežena le z inovacijami in prispevkom visokokvalificiranih delavcev. Vse države članice bodo morale dodatno vložiti v izobraževanje, poklicno usposabljanje ter raziskave in razvoj. Brez vlaganj in brez povezovanj, tako čez in znotraj meja, se dolgoročne perspektive ne bodo spremenile v Evropi.

“V končni fazi pa bo potrošnik tisti, ki bo imel največjo korist. Posebej na področju živilstva. Kar 14 % je tistih stroškov, ki jih potrošnik v povprečju porabi za gospodinjstvo. Izboljšana komunikacija s potrošniki lahko pripomore tudi k izboljšanju konkurenčnosti na nivoju Evrope, ki bo močnejša v svetu,” je svoj govor zaključila Zofija Mazej Kukovič.

***

Za  dodatne informacije se obrnite na: Mateja Mohorič, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41775096 , mateja.mohoric@ep.europa.eu

Strasbourg, 11. junij 2013

Danes so evropski poslanci na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejeli novo uredbo o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, in živilih za posebne zdravstvene namene. Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je v imenu politične skupine o tej temi, posebej pomembni za osebe, za katere je prehrana življenjskega pomena, sodelovala na razpravi.

Posamezniki s posebnimi prehranskimi potrebami, predvsem dojenčki, otroci do tretjega leta starosti ter ljudje s posebnimi boleznimi potrebujejo v svoji prehrani posebna živila. Vprašanju živil, namenjenih tistim s posebnimi prehranskimi potrebami je v zakonodaji Evropske unije namenjene veliko pozornosti, kar je odraz povpraševanja na trgu po oskrbi z varnimi in zdravimi živili.

Ker je predvsem v zadnjem času prišlo do razcveta sektorja posebnih živil, tako potrošniki kot nadzorni organi vse težje ločijo med živili za splošno uporabo in živili, namenjenimi ranljivim skupinam prebivalstva, za katere je posebna prehrana življenjskega pomena.

“Naše zdravje je v veliki meri odvisno od vnosa hrane. Tega se premalo zavedamo. Velikokrat smo bolj pozorni na kvaliteto goriva za naš avtomobil, kot na to, kaj bomo pojedli mi ali celo naši otroci. In kakšna živila bodo uživale ranljive skupine: dojenčki, otroci in starejši,” je v razpravi opozorila Mazej Kukovičeva.

Nova uredba o živilih za posebne prehranske namene na novo določa pravila glede označevanja posebnih živil, predpise glede sestave teh živil, odpravlja administrativne omejitve ter zmanjšuje razlike glede izvajanja pravil med posameznimi državami članicami. S tem bodo potrošniki bolje obveščeni, hkrati pa bo zagotovljena tudi večja varnost živil in višja raven varovanja zdravja.

Glede živil za dojenčke in majhne otroke je ključno, da se proizvajalcem prepove, da bi dajali na trg izdelke, v katerih so sledi pesticidov in drugih vrst strupenih snovi. Komisija bo po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) pripravila poročilo o mlečnih napitkih za majhne otroke, v katerem bodo med drugim obravnavane prehranske potrebe malih otrok, sestava teh napitkov ter ali imajo kakšne prehranske koristi.

V povezavi z živili za posebne zdravstvene namene pa bo uporaba uredbe omejena le na določena posebna živila. Tako so v uredbi vključeni izdelki za zelo nizkokalorično dieto, ki mora potekati pod zdravniškim nadzorom, medtem ko uredba ne ureja področij, kot so živila za športnike, živila za osebe z diabetesom ali preobčutljivostjo na gluten in laktozo. “Jasno je, da moramo priti do rešitev, ki bodo omogočale jasnejšo in večjo preglednost tudi na trgu živil. Tudi oznake s posebnimi zdravstvenimi trditvami brez znanstvene osnove so velikokrat neprimerne,” je povedala Mazej Kukovičeva.

“Evropejci se moramo zavzemati za to, da bomo imeli boljši odnos do sebe tudi na področju hrane. Poleg tega pa moramo biti bolj pozorni prijaznejši do občutljivih skupin,” je svoj govor zaključila Zofija Mazej Kukovič.

***

Za  dodatne informacije se obrnite na: Mateja Mohorič, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41775096 , mateja.mohoric@ep.europa.eu