Gospodarska kriza v Sloveniji in Avstriji in kako smo jo reševali?

Objavljeno

V soboto sem bila gostja na Mednarodnem simpozij SDM in avstrijske Junge ÖVP na temo: “Gospodarska kriza v Sloveniji in Avstriji & kako smo jo reševali?”

Namen projekta je bilo razpravljati o gospodarskih krizah v obeh državah, primerjati ukrepe, ki so bili sprejeti ter razpravljati o ukrepih, ki bi proti krizi učinkovito delovali v prihodnosti. Z mladimi smo govorili predvsem o priložnostih, ki iz krize izhajajo in o dobrih praksah, ki so lahko osnova za podjetnike in sodelovanje med obema državama.

Zofija Mazej Kukovič

 Share

V spomin Dr. Andrej Bajuku

Objavljeno

Z dr. Bajukom sem se prvič srečala na konferenci še kot direktorica podjetja, na temo gospodarstva in javnih financ. Od takrat sem si zapomnila njegovo misel: ?Nikjer na svetu še nisem srečal naroda, ki bi mu bilo tako malo mar kam in kako se zapravi njihov davkoplačevalski denar, kot v Sloveniji.?

Ko sva kasneje postala kolega v vladi Janeza Janše, sem na sejah v dobila sedež med njim in dr.Šturmom. Dokaj hitro sva se sporazumela, da  ne glede na najino sosedstvo tako na sejah, kot sosedstvo stavb Ministrstva za zdravje in Ministrstva za finance,  gospodarjenje z javnimi financami ni odvisno od sosedskih odnosov ampak od odgovornega ravnanja z denarjem davkoplačevalcev. Bil je trd pogajalec za kakršnokoli porabo javnega denarja, ne glede na resor. Z mojo ekipo sem imela z njim kar nekaj  bilaterarnih delovnih srečanj, predvsem na področju sredstev za investicije v zdravstvu in za plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna za socialno ogrožene. Oba področja smo rešili in tudi dokazali učinkovito porabo javnih sredstev z dokončanjem desetletnih investicij in v skrbi za zdravje socialno šibkih.

V javnosti so mnogi prekomerni kritiki uspeli ustvarjati vtis, da vse kar on naredi, je slabo. Mnoge sem ob posameznih priložnostih prepričala o nasprotnem tudi na osnovi lastnih izkušenj, ki sem jih imela pri sodelavi z njim. Tudi ko je bil izbran za najboljšega finančnika leta med 27. Ministri za finance držav članic EU, to kritikov ni ustavilo.

Tako pri delu kot pred novinarji, se je pogosto zelo jezil in nerviral in s tem tudi uničeval svoje zdravje. Zavedal se je, da mu pogosto kajenje ne koristi in da bi lahko popil kakšno kavo manj. Po eni izmed sej vlade sem ga povprašala, kam hodi na malice in da lahko greva skupaj . Odgovoril je, da nikoli ne malica in da bi pozabil na hrano, če ne bi doma žena tako skrbela zanj. Pred ali po seji vlade pa mi je rad pokazal slike vnučkov, katerih obiska iz drugega konca sveta se je neizmerno veselil.

Kasneje, ko je naša vlada zaključila mandat, sva se še nekajkrat srečala. Med drugim sem ga prosila, če mi pomoga kot predsednici Gospodarskega foruma pri povezovanju slovenskih podjetnikov v tujini in doma. Naslovil me je na Slovenski svetovni kongres , kjer da bom našla sogovornike za to področje. Dejal je, da se mnogi Slovenci v tujini še danes bojijo dati naslove ali pa se vračati v domovino, ker imajo slabe izkušnje z zasledovanjem in prijemi, značilnimi za komunistični režim. Zame je bila ta informacija šokantna, posebej zato, ker jo je podal mednarodni strokovnjak, politik in poznavalec  tovrstnih razmer.

Vest o njegovi smrti me je presenetila med dopustom. Kako kratka je nit med življenjem in smrtjo, če je življenje prenapeto.  Andrejevo je gotovo bilo. Človek lahko marsikaj prenese, tudi kritiko, ki je v mejah korektnosti in poštenega odnosa do sočloveka. Vrednota poštenega odnosa do sočloveka, četudi je ta politik, pri nas ne pride do izraza. Kam se bodo obrnili prekomerni kritiki sedaj?

Se bodo zavedali, da lahko korektni in pošteni odnosi polepšajo življenje tudi njim? Ali bodo obrnili pero in napisali, kaj je dr.Bajuk naredil v javno dobro?

Dela mnogih talentov so cenjena šele po njihovi smrti, žal je tudi dr.Bajuk doživel podobno usodo.

Zofija Mazej Kukovič

 Share

Moja srečanja z Norveško in Norvežani

Objavljeno

Tragedija v Oslu me je popeljala v razmišljanja, v vprašanja, kaj lahko kot posamezniki in kot družba storimo v izogib ekscesnim tragičnim dogodkom. Poskušam povezati izkušnje, ki jih imam s to prelepo deželo Norveško in ponosnimi ljudmi, ki tam živijo.

Pred več kot desetletjem sem kot direktorica podjetja poslovno sodelovala s posameznimi Norveškimi podjetji. Iz tega časa mi ostaja v spominu njihova naravnanost v specializacijo. Področja, ki so jih obvladovala podjetja so bila specializirana in svetovno konkurenčna. Tega je v Sloveniji danes še premalo, kajti veliko je tistih, ki bi delali vse s povprečno kakovostjo in omejenostjo na ozek trg. Poslovneži in hkrati lastniki podjetij so bili preudarni. Tehniko, kakovost in ekonomiko so imeli v malem prstu, bili so nepopustljivi in hkrati zanesljivi. Predvsem pa so se do nas obnašali, kot do enakovrednih partnerjev, kar ni bila ravno pogosta značilnost po svetu. Prestolnica Oslo je bila v večernih urah zelo prijeten ambient. Življenje, ki se je odvijalo na ulicah in trgih je dajalo vzdušje sproščenosti in ustvarjalnosti. Pogled iz Norveške obale na velike potujoče turistične hotele v obliki ladij je vzbujal spoštovanje. Norvežani so se že v zgodovini izkazali s podjetniškimi in razvojnimi priložnostmi, ki jih še danes uspešno plasirajo v svet. Že od nekdaj pa so znali neizmerno ceniti naravo in še posebej morje, ki jim je vir hrane.

V letu 2008 sem se tekom predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije kot ministrica srečevala tudi z njihovo ministrico za zdravje. Bila je modra in preprosta dama s pretanjenim občutkom za ljudi. Norveška je kot zunanja članica sodelovala na vseh sestankih in imela dobro razvit finančni mehanizem med drugim tudi za vzpodbujanje zdravega načina življenja.

Konferenca, ki se je odvijala v Bruslju junija 2008 v okviru organizacije našega predsedovanja, Svetovne zdravstvene organizacije ter Evropske komisije, je bila namenjena duševnemu zdravju. (vsebina in podrobnosti te konference so dosegljive na spletni strani//ec.europa.eu/health/mental_health/docs/mhpact_sl.pdf). Na tej konferenci je imel navdušujoč nastop nekdanji Norveški predsednik vlade ( 1997-2005) gospod Kjell Magne Bondevik. Njegova osebna izpoved je osvetlila problematiko duševne bolezen, ki je v Evropi se vedno stigmatizirana in manj sprejemljiva v javnosti. Pripovedoval je, kako je v nekem trenutku od izčrpanosti in prekomernih psihičnih naporov obležal v postelji. Nenadoma ni imel več moči, niti da bi vstal iz postelje, kaj šele da bi opravljal delo predsednika vlade. Zdravnik je podal diagnozo, da gre za globoko depresijo. Pred hišo so nenehno čakali novinarji na informacijo, kaj se z njim dogaja. Odločil se je za resnico in sporočil, da zaradi depresivnega stanja ne more opravljati zahtevne vloge ter, da se bo umaknil iz politike. Pričel je z intenzivnim zdravljenjem in rehabilitacijo, po daljši odsotnosti so ga želeli nazaj. Končal je mandat in na volitvah dobil še enega. Izvedel je največje reforme, leta 2005 ko se je umaknil iz politike pa je pustil Norveško na višku ekonomskih moči. Danes je kljucni zagovornik izboljsanja pogojev skrbi za duševno zdravje in za odpravo stigmatizacije o tem, prepogostem pojavu. Hkrati je predsednik odbora za mir in za človekove pravice s sedežem v Oslu. Njegova zgodba je bila za vse nas izjemna izkušnja.

Naslednje zanimivo srečanje sem doživela oktobra 2008 na Konferenci v Parizu, ki je bila na temo obvladovanja demence in Alzheimerjeve bolezni. V tem času je Svetu Evrope že predsedovala Francija. Francoska ministrica za zdravje Rosalin Bachelot in predsednik Nikolas Sarkozy sta s svojim nastopom dala vso težo in zavedanje o odgovornosti politike do tovrstnih izzivov (http://ec.europa.eu/health-eu/doc/alzheimer_doc.pdf..).Tu je nastopil tudi nekdanji Norveški minister za ribištvo, J.H.T.Olsen, borec za pravice Norveških ribičev in morja, zato je dobil tudi vzdevek ?Mister no fish?. V svoje delo in poslanstvo je dal vso svojo energijo in čas. Toliko preveč, da je pri nekaj več kot štiridesetih letih zbolel za Alzheimerjevo boleznijo. Postal je popolnoma odvisen od svoje žene, ki je na konferenci govorila v njegovem imenu, on pa je z velikimi napori pozdravil avditorij, ter nato sedel na odru. Njuno sporočilo je bilo: poskrbite za zdrav način življenja z obvladljivimi napori ter vzpodbujajte vlaganja v medicinski razvoj obvladovanja in zgodnjega odkrivanja te težke bolezni. Bilo je pretresljivo videti človeka prijetnega videza, dobre postave in zveneče kariere, ki naenkrat brez ženine pomoči ne more storiti niti koraka, niti izraziti potreb z besedami ali kretnjami. Kako priti do zgodnjega odkrivanja te zahrbtne bolezni je izziv medicine, kako pa živeti s to boleznijo pa tudi izziv za mnoge posameznike in družine.

Ob teh ljudeh, Norvežankah in Norvežanih, ki sem jih uspela spoznati, poskušam danes sestaviti skupni imenovalec, ki tudi nam ni tuj. V življenju so se s svojim delom in izzivi prenapeli, kot bi struno napel do tiste meje, ko ne dopušča vrnitve v prvotno stanje. Nauk, ki ga sklepam na osnovi teh spoznanj je:

VSAK DAN SE USTAVIMO ZA TRENUTEK, POGLEJMO VASE IN NA MEDSEBOJNE ODNOSE. POMISLIMO, KAJ SO NAŠE VREDNOTE. POPUSTIMO TAM, KJER SO STRUNE PRENAPETE IN ŽIVLJENJE BO PRIJAZNEJŠE. PRAV GOTOVO JE O TEM VREDNO PREMISLITI, DA NE PRIDE DO TRAGIČNIH DOGODKOV, KOT JIH JE NEDAVNO DOŽIVELA NORVEŠKA.

Zofija Mazej Kukovič

 Share

V demokraciji je preglednost samoumevna, najprej pa mora biti samoumevna demokracija v Mestnem svetu.

Objavljeno

7. Seja MOL z dne 20.6.2011, je potekala v vzdušju predloženega odloka, ko bi naj postal Prešernov trg predpisan samo za prireditve MOL-a in za županove nastope.  Vsa humanitarna, kulturna in politična druženja bi se  morala dogajati izven tega trga. Vendar je ta člen iz osnutka na sami seji umaknil, ker je bilo tveganje za potrditev osnutka tega odloka preveliko.  Odlok je osnovan na osnovi zakonodaje iz leta 1999 in ravno v juniju 2011 se ga je mudilo  spremeniti. V odloku pa je med drugim natančno definirana uporaba javnih površin za ulične igralce, njihov zvočnik se lahko napaja le iz baterij, njegova moč pa je lahko 30W – običajno imamo že  doma v kuhinji  močnejši radijo. V nasprotju s politiko drobtinic, smo predlagali, da se v odlok vnese tudi omejitev glasnosti za velike večerne prireditve tam, kjer so v bližini stanujoči. Tega pa seveda župan ne želi, ker to rajši določa za vsako prireditev posebej. Merilo pa je najbrž kdo je izvajalec in od kod prihaja. Ljudstvo bo pa že potrpelo!

Na seji so tokrat poleg naših razprav iz svetniške skupine SDS, Zelenih in NSI,  kar z nekaj predlogi prihajali tudi iz Desus-a in iz SD-ja. Do SD-ja je javno izrazil zamero, ker ga baje niso povabili na sobotno srečanje stranke v Mostecu. Toliko o relaciji mestne politike in ostalih apetitov do oblasti.

Po hitrem postopku je lista z nekaterimi somišljeniki tudi sprejela odlok o urejanju parkirišč.  Na osnovi tega lahko občanke in občani pričakujemo, da bo v prihodnosti prišlo tudi do zvišanje cene parkirišč in da se bo območje plačljivih parkirišč širilo. Poleg tega pa si je ?tovariš ? župan vzel pravico, da bo začasna parkirišča odrejal sam, brez meril in brez omejenih rokov. Začasno parkirišče, ki bo lahko trajalo leta in leta.

Pohvalen je trud župana, da želi s sklepom Mestnega sveta o zmanjšanju kvadrature na otroka omogočiti več  mest v vrtcu za čakajoče otroke. Hkrati pa niti ne pomisli, da v času krize in pomanjkanja prostorov tudi v vrtcih, nihče od uradnikov ali od zaposlenih v podjetjih v lasti MOL- a, ni za centimeter zmanjšal pisarne. Z umnim gospodarjenjem bi lahko iz privarčevanih in dezinvestiranih kvadratur presežnih pisarniških prostorov gradili nove vrtce. Kvadratura se je torej začela manjšati pri najbolj občutljivih in nemočnih.

Tradicionalno pa tečejo na MS razprave in spremembe načrtov na področju zemljišč in premoženja MOL po principu izbora številk na loteriji. Kljub nekajkratnim zahtevam nikakor ne morem poleg številk parcel, pridobiti v gradivu mapnih kopij in zemljiškoknjižnih izpiskov. Ker je menda to predrago! Kdo je že v zasebnem življenju prodal ali kupil nepremičnino brez zemljiškoknjižnega izpiska? Vsaj svetnice in svetniki bi morali ravnati odgovorno, kadar gre za premoženje MOLa, na osnovi preglednih podatkov, ne pa skrivalnic. V demokraciji je preglednost samoumevna, najprej pa mora biti samoumevna demokracija v Mestnem svetu. Čaka nas še dolga pot.

Zofija Mazej Kukovič

 Share

Bodi en dan brez

Objavljeno

Omizje se je odvijalo v čudovitem okolju Živilske šole v Ljubljani. Ekipa mladih se je na pobudo British Council zavzela za projekt ozaveščanja o okolju in zdravju.

To je bilo omizje ekstremnih mnenj, pa vendar koristno. Tudi pri prehrani je dobro, da imamo pretiravanje v eni ali drugi smeri, zato da ljudje lažje najdemo zlato sredino. Pri tem je dobro narediti korak nazaj k tistemu, kar smo v mladosti že imeli. Skladno s pravili krščanske vere nismo jedli mesa ob petkih in tudi drugih dobrot smo se vzdržali. Razlika do današnjega dne je tudi ta, da smo takrat nosili iz trgovin peš v majnih vrečkah ali bolje košarah, danes pa gremo v nakup z avtom in vanj natovorimo voz hrane. Danes, ko imajo nekateri vsega dovolj in preveč ima 50% evropejk in evropejcev prekomerno težo. Mednje sicer z manjšim presežkom sodim tudi sama.

Na omizju sem se prvič pogovorno srečala z vegani. Le ti v ekstremih dokazujejo, da je možno živeti brez mesa in brez vseh živalskih maščob in se odpovedati vsem produktom, ki so kakorkoli povezani z živalmi. Spoštujem njihovo odločitev za tovrsten način življenja, vendar s takšnimi ekstremi ne bomo prepričali ljudi, da naj bodo en dan v tednu brez mesa. Potrebno bo še veliko ozaveščanja ter evropskih in nacionalnih politik za dosego bolj zmernih ciljev kot so: zdrav življenski slog v gibanju;  hrani z več vitaminov in manj maščob, manj soli; omejevanju alkohola in tobaka.

Že tekom našega predsedovanja Svetu EU je potekalo usklajevanje Uredbe o označevanju živil, o informiranju potrošnikov, o sprejemljivih aditivih v hrani in o postopnem zmanjševanju uporabe soli. Za vsako izmed the politik mora 27 držav članic doseči konsenz, nato pa te uredbe implementirati v nacionalne politike. Zelo dolga pot nas še čaka, da bo skoraj pol miljarde evropejk in evropejcev dojelo, da je naše zdravje med drugim odvisno od zdravega okolja in tudi od vnosa hrane. To, kar je dobro za planet in za okolje, je dobro tudi za naše zdravje.

Današnji način življenja primerjan s tistim izpred 50 let, se je spremenil v glavnem iz fizičnih naporov v sedeče stanje in tipkanje po računalniku. Obenem je prehod od lokalno pridelane in sezonske hrane na ?jagode sredi decembra iz Nizozemske?, prinesel mnoga tveganja, slabšo kakovost in razvajenost ljudi, da je v vsakem trenutku vse dosegljivo.

V Sloveniji je danes 400.000 kroničnih bolnikov z visokim krvnim tlakom, holesterolom, diabetesom, srčnih in žilnih bolezni in še bi lahko naštevala, na nastanek katerih vpliva neuravnotežena prehrana. Zato je cilj evropske politike na ozaveščanju otrok in mladine o življenskem slogu, ki lahko v veliki meri preprečuje tovrstna obolenja. Na področju kmetijske politike pa je še velika priložnost za organsko pridelavo hrano, ki obenem varuje okolje in zdravje živih bitij.

Posamezniki, ki so se popolnoma odpovedali mesu in maščobam imajo za to odločitev vso pravico in svobodo. Nisem se srečala z znanstvenimi raziskavami, ki bi to podpirale v  smislu boljših pogojev za zdravo življenje. Do neke mere pa je vzdržnost vedno dobrodošla, saj evidentno pojemo vsega veliko več kot pa porabimo, razlika pa se nabira v odvečni teži. Sama nikoli nisem bila vegetarijanka, se pa trudim, da sta vsaj dva ali trije dnevi v tednu brez mesa. Najlažje je to v sezoni, ko so naši vrtovi in sadno drevje bogati z dobrotami. Na ta način razbremenim telo maščob, ki se nam ponujajo na vsakem koraku.

Po neuradnih podatkih je danes na svetu že izenačeno število ljudi s preveliko težo in ljudmi, ki živijo v pomanjkanj hranev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v Evropi 22 miljonov otrok s prekomerno težo. Tudi na Kitajskem, kjer je politika enega otroka na družino, je vedno več otrok s prekomerno težo, kar je bilo še pred nekaj desetletji nemogoče. Da o Ameriki ne govorimo, tam kjer se še sladoled prodaja v tako ?velikih posodah, kot je Jupol?. Zato pozdravljam iniciativo mladih – BODI EN DAN BREZ.

Mladi se te iniciative niso lotili zaradi zdravja, teh potreb še ne čutijo in še nimajo ozaveščenih. Zavedajo pa se pozitivnih vplivov na okolje, v kolikor bi ljudje zmogli  razumno omejiti porabo mesa. Prehod potrošniške družbo k temu, da kupujemo in pojemo manj in tisto kakovostno, da po možnosti bolj poskrbimo za samooskrbo in kaj pridelamo tudi sami, da se poslužujemo sezonskih pridelkov in se izogibamo pretirani uporabi zmrznjene hrane. Gotovo nam dan oddiha od mesa in mesnih izdelkov na teden lahko samo koristi. Vse to so znale na osnovi zdrave logike udejanjati naše matere in babice. Verjamem, da se zmoremo tudi mi vračati v smeri the korenin.

Zofija Mazej Kukovič

 Share

6.seja Mestnega sveta MOL: Lahkotno reševanje odpadkov in prešibak občutek za ljudi s posebnimi potrebami

Objavljeno

Na današnji 6. seji Mestnega sveta MOL, dne 30.5.2011, župan ponuja predlog o nujnosti sprejetja po hitrem postopku Odloka o ravnanju z odpadki. Kljub vsem obljubam o izgradnji centra za ravnanje z odpadki, je danes jasno, da je  zamudil vse roke, ki jih predpisuje zakonodaja glede okolju in zdravju prijaznega ter energetsko učinkovitega ravnanja z odpadki.

Župan bi za najlepše mesto na svetu moral pred trošenjem denarja za igre in  za promocijo občine – ( beri osebno promocijo) – poskrbeti za  primerno predelavo in odlaganje odpadkov. To so storile sodobne evropske prestolnice, Dunaj je to storil že pred desetletji. Na ta način so zagotovili večji prihodek od odpadkov tudi v mestne blagajne in razbremenili ljudi nenehnega povečevanja položnic.

Odpadke bi naj po noveliranem odloku reševali ?na sosednjem dvorišču?. Pomeni, da bo potrebno odpadke voziti po Sloveniji, v katero od naslednjih smeri – ali Celje ali Novo Mesto ali Koper ali Jesenice, to ni znano. Za kakšne stroške, ki bodo po vsej verjetnosti prešli na položnice – ni znano? Kako dolgo? Pravijo do izgradnje centra v Ljubljani, katerega končni rok se očitno že dolgo odmika in je v praksi neznanka. Ali bo sprememba načina odlaganja in transporta imela dodatne negativne učinke na okolje in zdravje? Ne vemo, ker se tako mudi, da očitno ni bilo časa za dobre analize in ocene tveganja.

K ureditvi najlepšega mesta na svetu bi spadala spodobna urejenost na področju odpadkov. Ne samo tam, kjer odlagamo smeti občanke in občani, ampak tudi kasneje, ko vozilo odpelje.

Po grobih ocenah je dnevna količina odpadkov v mestu okoli 300 000 kg. To bo pomenilo vsaj 50 tovornjakov na dan,  in blizu 20000 tovornjakov na leto – v eni smeri. Če upoštevamo, da se morajo vozila vrniti, se številke podvojijo. Koliko dodatne gneče in prometnih zamaškov, koliko dodatnih izpustov ogljikovega dioksida in koliko nafte, kolikšno povečanje prašnih delcev v zraku in vpliva na zdravje ljudi? V svetu merijo ?foot print? oziroma odtis, ki ga posameznik povzroča s svojim obnašanjem na naravo. Pred sprejemom takšnih odločitev, bi morali biti ti podatki znani. Pa niso, vsaj za nas ne, za mestne svetnike, preko katerih bi naj ta odločitev dobila pokritje. Prioritete mestne oblasti so bile predolgo na drugih področjih. Pred kratkim je bil zamenjan minister, ki ni pravočasno reševal področja odpadkov. Za župana so pogoji očitno ohlapnejši, v kolikor ima za sabo pokritje mestnega sveta. Očitno županu najlepešemu mestu na svetu nihče ne gleda pod preprogo. S takšnim hazarderskim načinom reševanja tako pomembne tematike se kot mestna svetnica in kot občanka ne morem strinjati.

Naslednja tema, ki bo obravanavana na tej seji je poročilo o izboljšavah v mestu namenjenih invalidom. Pohvalno je, da je kar nekaj pozitivnih sprememb, ki lajšajo invalidom dostopnost. Na nekaj področij pa vendar moram opozoriti. Pri mnogih rekonstrukcijah estetika prevladuje nad funkcionalnostjo in uporabnostjo. Sestopanje iz pločnikov bi si invalidi želeli iz daljše razdalje, torej z manjšo strmino. Na mnogih mestih so ti prehodi sicer urejeni, pa še vedno preveč stopničasti. Kot primer lahko opazimo najbližje Kapitelj in Mesarski most.

Tudi neprofitna stanovanja, v katere se selijo invalidi, bi morala biti vsaj v osnovi bolj prilagojena. Naslednja težava je pomanjkanje javnih  stranišč, ki bi bila dostopna in prilagojena invalidom.

Starejši in slabovidni opozarjajo na sivo barvo stopnic, recimo pri Zlati ladjici, ki izrazito zamegljijo več nivojev, kar predstavlja tveganje za padec. Slepi in slabovidni pogrešajo tudi možnost vožnje z javnim prevozom skupaj s psom pomočnikom.

V Ljubljano prihajajo tudi invalidi iz cele Slovenije tako na zdravljenje in rehabilitacijo in tudi kot turisti. Turisti invalidi prihajajo tudi iz tujine. Ljubljana kot prestolnica ima na tem področju priložnost, da pokaže še večjo odprtost in občutek do tistih, ki imajo omejene možnosti in posebne potrebe. S tem se bo odrazila notranja lepota in kultura mesta.

Zofija Mazej Kukovič

 Share

Javna tribuna gospodarskega foruma SDS – Kako iz krize

Objavljeno

V Gospodarskem forumu smo v zadnjih dveh letih organizirali odmevne konference in omizja na tematiko obvladovanja krize in opozarjali na ovire za razvoj podjetniškega in gospodarskega okolja.

Na današnjem dogodku odpiramo nekatere izzive iz področja zakonodaje, nujnih vzvodov za gospodarsko rast, financiranja, vlaganj, izobraževanja,start- up ov in nekaterih manj prepoznanih priložnosti za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, kot je na primer v zdravstvu.

Poročilo OECD ja iz februarja 2011 opozarja vlado na nekatere strukturne reforme, na konkurenčnost, sposobnost financiranja,na vlaganja v podjetja in na potrebo po novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Med drugim opozarja na nujnost izboljšanje sistema izobraževanja, ki bo omogočal konkurenčnost in zaposljivost mladih izobražencev in globalno konkurenčnost podjetij, v katerih se bodo zaposlovali. Do velikih težav v gospodarstvu prihaja tudi zaradi slabo uporabnih  znanj na vseh stopnjah,ki jih producira naš izobraževalni sistem.Na to smo tudi večkrat opozarjali v Gospodarskem forumu.

Tudi vzpostavljanje privlačnosti za domače in tuje investitorje je prepočasno ali pa ga skoraj ni. Vlada je odgovorna za vzpostavitev okolja, v katerem bodo vlaganja tako v obstoječa, kot v novo nastala, predvsem visokotehnološka podjetja. Kar pa hkrati pomeni izrazito zmanjšanje državnega lastništva v podjetjih. Tehnološki park Ljubljana, ki je največji inkubator v Sloveniji, inkubira povprečno 30 novih podjetij na leto. Podjetja v povprečju zaposlijo sedem ljudi. S takšno frekvenco bomo potrebovali 50 let, da zaposlimo mlade brezposelne z izobrazbo. Ali imamo ta čas? Ni slabo tisto, kar je v tem TP bilo narejenega, ampak tisto kar ni! Ostali načrtovani  tehnološki parki in inovacijska središča po Sloveniji, z izjemo posameznih kot je Celje, ostajajo le na papirju.

Mnogo podjetij bi se razvilo, če bi jim državne banke zaupale med 10000 do 100000 evrov kapitala, ki je hkrati opredeljen kot rizičen. Vendar so rajši vlagale 100 krat več v misleč nerizična podjetja in projekte, ki pa bodo žal kot vse kaže nazadnje prišli na davkoplačevalska ramena.

V pomladanski napovedi UMARJA so pozitivna pričakovanja iz jesenske napovedi znižana. Žal se investicije krčijo na minimum, gospodarska rast pa bo po napovedih padla iz 2,5 % na 2,2% v letu 2011. V 2012 pa so pričakovanja znižali iz 3,1 na 2,6% rasti družbenega bruto proizvoda.

Rast cen energentov in hrane bo povišala inflacijo na 3% , posledice vseh dejavnikov pa bo nadaljna rast brezposelnih, ki jih že danes štejemo 115000.

Gostje današnjega omizja odgovarjajo na te izzive ne samo iz teorije,ampak tudi iz lastne prakse. Dober gospodar zna gospodariti tudi v kriznih razmerah. Šele takrat je res dober!

Danes je 14.april in je hkrati tudi občinski praznik Ljubljane. Pred več kot 700 leti je bila na ta dan Ljubljana prvič omenjena v listinah kot mesto. Takrat je šel očitno trend razvoja v pozitivni smeri.

Zaželimo si ustvarjalnega vzdušja, zunaj je cvetoča pomlad, ki nam daje novo energijo.

Zofija Mazej Kukovič

 Share

Zdravo zdravstvo za zdravje ljudi

Objavljeno

Naše zdravstvo je bolnik, ki ga bo težko ozdraviti samo z leporečenjem. Potrebna so dejanja!

Na zdravje se spomnimo največkrat takrat, ko ga več nimamo. Kadar potihoma pride bolezen, ki smo ji šli nasproti z nezdravim načinom življenja. Imamo srečo, da se tudi v Sloveniji pričakovana življenska doba podaljšuje, za ženske v povprečju 82 let, za moške nekaj let manj. Naš cilj pa mora biti usmerjen tudi v podaljševanje zdrave življenske dobe.

Za ta cilj pa so potrebni pogoji ozaveščanja o zdravem načinu življenja in o odnosu do okolja, ki sta neločljivo povezana. Nujno je zmanjševanje revščine, kajti med revnejšimi prebivalci je življenska doba po vseh statistikah krajša. Za oblikovanje teh pogojev je v prvi vrsti odgovorna vladajoča politika. Politika, ki bi si morala postaviti tudi sledeča vprašanja:

Koliko varnih con imamo za pešce v urbanih okoljih? Koliko varnih kolesarskih poti? Koliko varnih poti, kjer bi lahko otroci brezskrbno hodili peš v šolo? Kakšen zrak dihajo pešci v urbanem okolju? Kako se počutijo ljudje s posebnimi omejitvami? Koliko zapor, ki jih povzroča mirujoči promet, imajo pešpoti v urbanih okoljih?

Veliko je besed o prometni politiki tako na lokalnih nivojih kot na nivoju vlade; o sodobni infrastrukturi s sodobnimi javnimi in osebnimi prevoznimi sredstvi, ki so okolju prijazna in energetsko učinkovita. Pa smo še vedno daleč od idealnega stanja, če pomislim na razprave o tretji razvojni osi in o posodobitvi železnic. A vendar gre vsaj za zavedanje vladajoče politike o nujnosti tovrstnih sprememb in posodobitev, čeprav mnogo več v besedah kot v dejanjih. O pešcih, o kolesarjih, o gibanju ljudi s posebnimi potrebami pa v večini niti ni besed, kaj šele dejanj. So tudi svetle izjeme, ki so v manjšini. Nenazadnje ni zavedanja niti o tem, da otroci, ki so sedaj zaradi neurejene varnosti peš poti večinoma pripeljani v šolo, ne bodo dobili navad vsakdanjega gibanja za zdravje. Posledice vse več sedenja v avtomobilih, pisarnah, za računalnikom in televizorjem ob sovplivu uživanja nezdrave hrane, se odražajo najprej v debelosti. Le tej sledijo srčno-žilne bolezni, visok krvni tlak, holestrerol ?

Nujno je celovito načrtovanje infrastrukture, ki bo dajala šibkejšim udeležencem v prometu, kot so pešci in kolesarji, ter ljudem s posebnimi potrebami, absolutno prednost in varnost. Infrastrukturo, ki bo omogočala varno gibanje za zdravo življenje in za manjši vpliv na okolje, imenovan? footprint?. Za dobro počutje, za manj nervoze, za manj stresa, za sprostitev.

Prekomerna debelost ima domovino v Ameriki, vendar se vztrajno seli v Evropo. Vsled tega potekajo evropski projekti, ki vzpostavljajo pogoje za pešce in hkrati blažijo negativne vplive vse večje odtujenosti.

Hrana, ki se ponuja po policah prodajnih centrov, je pripeljana iz celega sveta. Slovenci je sami pridelamo le nekaj več kot 30%. Odvisnost od hrane, ki v mnogih primerih raste na območjih, prenatrpanimi s pesticidi, in ki je redki inšpektorji ne uspejo dovolj intenzivno kontrolirati, je eden izmed večjih povzročiteljev slabega zdravja. Na ta način pridelana hrana je običajno cenejša in žal si veliko ljudi zaradi nizkega standarda in brezposelnosti ne more privoščiti kaj drugega. Ekološko pridelane hrane je pri nas v ponudbi relativno malo, če lahko sklepamo na odstotek ekoloških kmetij v Sloveniji. Le ta je manjši od 5 %. Ekološko pridelana hrana je za uporabnika večkrat predraga, za proizvajalca pa prepoceni, zato je tudi realna ponudba sorazmerno skromna.

Večja ozaveščenost, večja pazljivost pri nakupih hrane in več časa za kvalitetno prehranjevanje so pomembni,  ne pa zadostni pogoji za zmanjšanje števila obiskov pri zdravniku. Slovenci v povprečju obiščemo zdravnika 7-krat na leto in smo v primerjavi z ostalimi evropskimi državami med bolj bolnimi.  Bolezen povzroča odsotnost z dela, dolge bolniške staleže in visoke stroške zdravstvene oskrbe. Povzroča pa tudi trpljenje pacienta in njegovih najbližjih. Veliko lahko naredimo za zdravje sami, preden se napotimo v čakalne vrste.

Kaj pa naša politika, ki oblikuje zdravstveni sistem? Naše zdravstvo je bolnik, ki ga bo težko ozdraviti samo z leporečenjem. Potrebna so dejanja!

V Odboru za zdravstvo pri Strokovnem svetu SDS ocenjujemo, da je področje zdravstva zelo slabo obvladovano, kar je razvidno tudi iz pregleda izvajanja začrtanega programa. Preventivni programi se le delno izvajajo. Zakonodaja, sprejeta tekom mandata naše vlade, se ne izvaja ali pa se izvaja samo delno. Reform ni in tudi obljubljenih zakonov ni. Zasebna iniciativa je zamrla, mirujoči predlogi reformnih zakonov gredo v smeri centralizacije in podržavljanja.

Investicije so v mirovanju. Ne glede na predolge čakalne dobe za zdravljenje rakastih bolnikov, se je projekt gradnje Onkologije na Mariborski kliniki ustavil. Gradnja medicinske fakultete v Mariboru je praktično blokirana. Gradnja največjega urgentnega centra v Ljubljani je v velikem časovnem zaostanku. Zaradi napake pri gradnji na onkološkem inštitutu, ministrstvo za zdravje ni vnovčilo bančne garancije; kako bo to reševalo sedaj, ko je SCT na pragu prisilne poravnave ali stečaja? Kdo bo za to odgovarjal? Varčevanje pa minister razume kot ukinjanje porodniških oddelkov po Sloveniji.

Nespretna komunikacija ministra in odločitve o varčevanju pri dežurstvih, od katerih je kasneje odstopil, so povzročile dodatne težave tako izvajalcem, še posebej pa pacientom, ki so jim odložili načrtovane posege. Zavod za zdravstveno zavarovanje kljub še vedno povečanim prihodkom ustvarja izgubo, Vzajemna še vedno troši velik del zbranih sredstev za lastno delovanje. Nobenih reformnih premikov na področju zakonodaje, ki bi urejala zavarovalništvo v smeri koristi za uporabnika, ni! Čakalne dobe v bolnišnicah in klinikah se daljšajo. Škoda se najbolj odraža na zdravju pacientov, kot posledica povečanja bolniških staležev in vse večjega števila tistih, ki imajo težave z duševnim zdravjem, pa tudi na gospodarskih kazalcih.

Kaj si lahko ob vsem tem zaželimo v Sloveniji ob svetovnem dnevu zdravja? ZDRAVO ZDRAVSTVO ZA ZDRAVJE LJUDI.

Zofija Mazej Kukovič

 Share

Stop hitremu postopku spremembe statuta MOL

Objavljeno

Zadnja seja Mestnega sveta Ljubljana je bila vodena po v avtokratskem stilu župana Jankoviča. Tokrat se mu ni izšlo na strateški točki Spremembe statuta, s katerim želi izločiti Mestni svet iz odločanja in ga nadomestiti z samim seboj. Med razpravo so se njegovi odgovori le delno dotikali aktualnih tem, zanj je bilo najpomembneje obmetavanje opozicije s poleni preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Kljub vsemu je zase dosegel velik uspeh. Pri obravnavi proračuna za leto 2011 je izločil iz obravnave večino amandmajev, ki so se vezali na spremembe in zahteve po prerazporeditvi sredstev. In sicer za: znižanja stroškov mestne uprave, znižanje investicije v Stožice in prerazporeditev sredstev za razvoj podjetništva, vlaganje v vrtce, dnevne varstvene centre za starejše? Tudi iz  Javnih podjetjij v lasti MOL bo še naprej črpal sredstva amortizacije v mestni proračun, javna podjetja pa se bodo za višino teh sredstev zadolževala. Tako bo še dolgo ostajalo nepregledno poslovanje MOL predvsem glede zadolženosti. Proračun je bil sprejet takšen kot je bil predlagan, predvsem pa neprimeren za čas krize.

Mesto Ljubljana ima od marčevske seje še eno ?pridobitev? – uzakonjeno mestno ?stražo?, ki bo zbirala zanimive podatke na terenu in seveda tudi kaznovala. Namesto ozaveščanja imamo v Ljubljani sistem kaznovanja. Tudi to je bilo nekoč že videno.

Na točki o hitrem postopku za spremembe statuta pa so tudi svetniki koalicije očitno prepoznali, da kot od ljudstva izvoljeni svetniki izgubljajo vse več pristojnosti, ki so normalne v demokratičnem svetu. Tokrat  je bil prvič za župana neugoden izid glasovanja  o strateški temi.

V naši svetniški skupini SDS pa smo sicer podprli nekaj dobrih predlogov iz dnevnega reda seje, ki pa so imeli v primerjavi s proračunom manjšo težo.

Župan si je uspel od zadnje seje ogledati Dunaj in se srečati s tamkajšnjim županom. Pri tem pa si ni vzel za zgleda vlaganj, ki jih Dunaj namenja za razvoj podjetništva. V zadnjih letih več kot 300 mio evrov. Na naše vprašanje o Tehnološkem parku v Ljubljani smo dobili odgovor, da le ta ni namenjen za ustvarjanje številnih delovnih mest.

Kaj nas čaka v prihodnje? Če  se bo dal župan kaj podučiti  iz področja kulture komuniciranja, bi nam vsekakor bilo lažje, seje pa koristnejše za Ljubljančane in Ljubljančanke.

Zofija Mazej Kukovič

 Share

Svetniško vprašanje za 4.sejo Mestnega Sveta

Objavljeno

Proračun za 2011 in 2012 bi bil za čase pred krizo v velikem delu zelo sprejemljiv. Za današnji čas, ko postaja izguba delovnih mest, propadanje podjetij, zmanjševanje dobička podjetij stalnica, ki ji še ni videti konca,pa tako začrtan proračun ne vodi v razvoj mesta. To ni proračun, ki bi dajal pogoje najprej za ustvarjanje, šele nato za delitev javnega dobra. Pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti je praktično na ničli. To kaže na odnos Mestne občine in Župana do razvoja mesta.

Prihodki proračuna iz naslova dohodkov in dobička, ki tvorijo skoraj polovico proračuna, so z ozirom na podatke v letu 2009 in 2010 načrtovani zelo optimistično. Dobički obstoječih podjetij so padli za več kot 60%, proračun pa ne vzpostavlja resnih vzvodov za razvoj podjetništva, ustvarjalnosti in novih delovnih mest. Ne vzpostavlja torej tistih osnovnih temeljev, ki potencialno polnijo proračun. Zagotovljene kupce imajo le javna podjetja, ki imajo sistem položnic, katerih trend je v poviševanju.

Za današnji čas, ki ga zaznamuje kriza, se proračuni evropskih in svetovnih prestolnic usmerjajo v razvoj prihodnjih novih delovnih mest. Predlog proračuna za leti 2011 in 2012 posveča tem vprašanjem premajhno pozornost. Tam kjer ni priložnosti za zaposlitev, kjer si mladi posledično ne morejo privoščiti stanovanja in družine, ostane večja verjetnost izseljevanja in bega možganov. Ljubljana kot prestolnica Slovenije ima največjo priložnost da ta trend obrne, da je generator nove gospodarske rasti. Za ta obrat pa so potrebne spremembe v proračunu, za katere smo predlagali tudi amandmaje. To področje je odvisno od župana in njegove koalicije, ki ima večino. Vloga opozicije je nadzorovanje in dajanje konstruktivnih predlogov. Nekaj teh je Župan v predlogu proračuna upošteval, žal pa za podjetništvo, ustvarjanje gospodarskega okolja in novih delovnih mesta ni prostora v proračunu. Izgovori, da se to rešuje s podžupanskim mestom, so seveda pesek v oči in prelaganje odgovornosti na tiste, ki imajo v rokah le platno.

V Statutu MOL je v 18. členu, pod točko 3.je pod NALOGE MOL zapisano, da SPODBUJA GOSPODARSKI RAZVOJA TAKO DA:

– OMOGOČA POGOJE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ

– OPRAVLJA NALOGE S PODROČJA GOSTINSTVA, TURIZMA IN KMETIJSTVA

– POSPEŠUJE RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA.

Še v zaključnem računu za 2009 je imelo podjetništvo simboličen prostor in simbolična vlaganja. Na to smo opozorjali že pri razpravi o zaključnem računu za 2009. V osnutku odloka o proračunu za leto 2011 je izplahnela še tista simbolika, ki je bila vezana na gospodarstvo in razvoj podjetništva. Na strani II/110 je bilo v osnutku proračuna omenjeno, da se vse naloge povezane s podjetništvom prenesejo na dejavnosti, ki jih opravlja Tehnološki park Ljubljana.

Ob pripombah pri samem osnutku na to področje, da čas krize preliva vse meje, da se lokali po Ljubljani praznijo, da tudi tisti, ki imajo osebje, nimajo strank,  da je največ brezposelnosti med mladimi, da Ljubljana ne izkorišča razvojnega potenciala Univerz in razvojnih institutov, da se ne zaveda prednosti znanj, ki jih nosi v svoji sredini. Žal je prišel na mizo iz osnutka pretopljen PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU ZA LETI 2011 IN 2012, ki je izpustil podjetništvo, izpustil je oblikovanje pogojev za nastanek novih delovnih mest. Ni več besed ne o Tehnološke parku, ne o slovenskih in ne o Evropskih podjetjih. Dunaj je v zadnjih letih namenil več kot 300 mio evrov za ta namen, Munchen ima letno 40000 novo nastalih podjetij. Proračun Ljubljane pa nameni za turizem , kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo okrog 1% proračuna. Je to vse, kar v evropski prestolnici znamo im zmoremo?

Strateški cilj Evropske unije je dvigniti zaposlenost delovno aktivnega prebivalstva iz sedanjih 69% na 75% do leta 2020. Delovna mesta, za katere mora vzpostavljati pogoje tudi Mestna občina Ljubljana, bi morala slediti aktualnim trendom v Evropi, kot so:

-energetska prenova mest, s prioriteto zgradb javnega sektorja v smislu učinkovite rabe energije in alternativnih virov energije

-izobraževanje in mednarodna izmenjava, ki zahteva sodoben koncept infrastrukture

-centri odličnosti na področju medicine

-celovita uporaba odpadkov

-informacijske platforme, sistemi logistike in z njimi posodobitev železnice in mestnega prometa

-razvoj dizajna , ki je podlaga za konkurenčnost v svetu -servisi za tujce

-zdrava prehrana in zdrav način življenja

-celovita skrb za starejše in servisi na domu.

Za vse te priložnosti je nujna ustrezna organiziranost v občinski upravi, strateški svet sestavljen iz raziskovalcev, prenosnikov znanj, podjetnikov, uporabnikov in civilne družbe. Če je eden izmed njih v tej verigi Tehnološki park, sprašujem:

Kakšna je vloga Tehnološkega parka, kakšni so načrti, trenutni rezultati, koliko novih podjetij in delovnih mest se tam ustvari znotraj enega leta?Kolikšen solastnik je MOL,kakšne zahteve je MOL postavil kot pomemben ustanovitveni član?Kako se Tehnološki park povezuje z MOL ?Ali je Mestni svet že kdaj dobil rezultate delovanja Tehnološkega parka? Koliko mladih zainteresiranih podjetnikov lahko dobi danes prostor v Tehnološkem parku?Ali odigrava TP vlogo nepremičninskega posrednika? Kako je Mestna občina Ljubljana skladno z statutom in z razmerami, ki vladajo v gospodarskem sektorju pripravljena na te izzive?

Zofija Mazej Kukovič

 Share
WordPress theme: Kippis 1.15