Omizje se je odvijalo v čudovitem okolju Živilske šole v Ljubljani. Ekipa mladih se je na pobudo British Council zavzela za projekt ozaveščanja o okolju in zdravju.

To je bilo omizje ekstremnih mnenj, pa vendar koristno. Tudi pri prehrani je dobro, da imamo pretiravanje v eni ali drugi smeri, zato da ljudje lažje najdemo zlato sredino. Pri tem je dobro narediti korak nazaj k tistemu, kar smo v mladosti že imeli. Skladno s pravili krščanske vere nismo jedli mesa ob petkih in tudi drugih dobrot smo se vzdržali. Razlika do današnjega dne je tudi ta, da smo takrat nosili iz trgovin peš v majnih vrečkah ali bolje košarah, danes pa gremo v nakup z avtom in vanj natovorimo voz hrane. Danes, ko imajo nekateri vsega dovolj in preveč ima 50% evropejk in evropejcev prekomerno težo. Mednje sicer z manjšim presežkom sodim tudi sama.

Na omizju sem se prvič pogovorno srečala z vegani. Le ti v ekstremih dokazujejo, da je možno živeti brez mesa in brez vseh živalskih maščob in se odpovedati vsem produktom, ki so kakorkoli povezani z živalmi. Spoštujem njihovo odločitev za tovrsten način življenja, vendar s takšnimi ekstremi ne bomo prepričali ljudi, da naj bodo en dan v tednu brez mesa. Potrebno bo še veliko ozaveščanja ter evropskih in nacionalnih politik za dosego bolj zmernih ciljev kot so: zdrav življenski slog v gibanju;  hrani z več vitaminov in manj maščob, manj soli; omejevanju alkohola in tobaka.

Že tekom našega predsedovanja Svetu EU je potekalo usklajevanje Uredbe o označevanju živil, o informiranju potrošnikov, o sprejemljivih aditivih v hrani in o postopnem zmanjševanju uporabe soli. Za vsako izmed the politik mora 27 držav članic doseči konsenz, nato pa te uredbe implementirati v nacionalne politike. Zelo dolga pot nas še čaka, da bo skoraj pol miljarde evropejk in evropejcev dojelo, da je naše zdravje med drugim odvisno od zdravega okolja in tudi od vnosa hrane. To, kar je dobro za planet in za okolje, je dobro tudi za naše zdravje.

Današnji način življenja primerjan s tistim izpred 50 let, se je spremenil v glavnem iz fizičnih naporov v sedeče stanje in tipkanje po računalniku. Obenem je prehod od lokalno pridelane in sezonske hrane na ?jagode sredi decembra iz Nizozemske?, prinesel mnoga tveganja, slabšo kakovost in razvajenost ljudi, da je v vsakem trenutku vse dosegljivo.

V Sloveniji je danes 400.000 kroničnih bolnikov z visokim krvnim tlakom, holesterolom, diabetesom, srčnih in žilnih bolezni in še bi lahko naštevala, na nastanek katerih vpliva neuravnotežena prehrana. Zato je cilj evropske politike na ozaveščanju otrok in mladine o življenskem slogu, ki lahko v veliki meri preprečuje tovrstna obolenja. Na področju kmetijske politike pa je še velika priložnost za organsko pridelavo hrano, ki obenem varuje okolje in zdravje živih bitij.

Posamezniki, ki so se popolnoma odpovedali mesu in maščobam imajo za to odločitev vso pravico in svobodo. Nisem se srečala z znanstvenimi raziskavami, ki bi to podpirale v  smislu boljših pogojev za zdravo življenje. Do neke mere pa je vzdržnost vedno dobrodošla, saj evidentno pojemo vsega veliko več kot pa porabimo, razlika pa se nabira v odvečni teži. Sama nikoli nisem bila vegetarijanka, se pa trudim, da sta vsaj dva ali trije dnevi v tednu brez mesa. Najlažje je to v sezoni, ko so naši vrtovi in sadno drevje bogati z dobrotami. Na ta način razbremenim telo maščob, ki se nam ponujajo na vsakem koraku.

Po neuradnih podatkih je danes na svetu že izenačeno število ljudi s preveliko težo in ljudmi, ki živijo v pomanjkanj hranev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v Evropi 22 miljonov otrok s prekomerno težo. Tudi na Kitajskem, kjer je politika enega otroka na družino, je vedno več otrok s prekomerno težo, kar je bilo še pred nekaj desetletji nemogoče. Da o Ameriki ne govorimo, tam kjer se še sladoled prodaja v tako ?velikih posodah, kot je Jupol?. Zato pozdravljam iniciativo mladih – BODI EN DAN BREZ.

Mladi se te iniciative niso lotili zaradi zdravja, teh potreb še ne čutijo in še nimajo ozaveščenih. Zavedajo pa se pozitivnih vplivov na okolje, v kolikor bi ljudje zmogli  razumno omejiti porabo mesa. Prehod potrošniške družbo k temu, da kupujemo in pojemo manj in tisto kakovostno, da po možnosti bolj poskrbimo za samooskrbo in kaj pridelamo tudi sami, da se poslužujemo sezonskih pridelkov in se izogibamo pretirani uporabi zmrznjene hrane. Gotovo nam dan oddiha od mesa in mesnih izdelkov na teden lahko samo koristi. Vse to so znale na osnovi zdrave logike udejanjati naše matere in babice. Verjamem, da se zmoremo tudi mi vračati v smeri the korenin.

Zofija Mazej Kukovič