Zimzeleni dom, Topolšica

Objavljeno 29. novembra 2011

Dan sem pričela z obiskom doma za starejše v Topolšici. Vrhunsko urejen dom v prelepi naravi, za katerega smo za čas nase vlade uredili postopke za pričetek grandnje. Lepo okolje in prijazno osebje riše nasmehe vsem stanovalcem. Aktivni so tako s telovadbo, sprehodi, peko peciva, urejanjem lastnega zeliščnega vrta, ročnimi izdelki… Tudi nam so spekli sveže piškote.

Ena izmed pomembnih usmeritev našega programa je skrb za starešje in medgeneracijski posluh. Evropa, Slovenija je starajoče prebivalstvo in servise za prijazno in kvalitetno starost moramo razvijati. Hkrati pa je tukaj priloznost za odpiranje novih delovnih mest na področju celostnega zdravstvenega turizma.

Razvoj Šaleške doline iz vidika cestnih poveza in energetske infrastrukture

Objavljeno 25. novembra 2011

Danes smo gostili, kar tri ugledne člane SDS, aktivna poslanca in župana občine Grosuplje. Dr. Peter Verlič (poslanec Državnega Zbora in nekdanji sekretar na ministristvu za promet), Mag. Andrej Vizjak (nekdanji minister za gospodarstvo in poslanec Državnega Zbora), g. Miro Petek (poslanec Državnega Zbora). Skupaj smo predstavili poglede na izvajanje dveh ključnih projektov Šaleške doline – tretje razvojne osi in bloka 6 TEŠ. To dva ključna razvojna projekta za dolino in sta vključena v sklop, ki jih v stranki SDS podpiramo.

Projekt TEŠ bi bilo nesmotrno ustaviti sredi gradnje, ko je bilo za njegovo izgradnjo porabljeno že 600 milijonov evrov, prekiniti, zamrzniti ali kakorkoli drugače ne nadaljevati gradnje. Vsekakor pa bi bilo potrebno ponovno preveriti in jasno predstaviti vse številke in finančna ozadja ter zagotoviti optimalen zaključek projekta.

Že v mandatu vlade Janeza Janše je bila na seji vlade 12. oktobra 2006 sprejeta Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023 v kateri so bili določeni tudi prioritetni odseki javnih cest. Še vedno stojimo za tem programom. Poleg tega smo v mesecu decembru 2009 v zakonodajni postopek vložili Predlog Zakona o gradnji prioritetnih odsekov javnih cest v Republiki Sloveniji, ki je poleg odsekov javnih cest iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 do 2023 določil kot prioritetne odseke javnih cest še nekatere druge. Med njimi je tudi povezava avtocesta A1 – Kamnik – Gornji Grad – Mozirje – navezava na 3. razvojno os. Zakon je sedanja koalicija zavrnila. Seveda pa bo realizacija razvojnih prioritet, ki jih načrtuje SDS, odvisna predvsem od izida letošnjih parlamentarnih volitev.

Okrogla miza s podjetniki Kluba Zlatorog

Objavljeno 25. novembra 2011

Včeraj je bila kandidatka Zofija Mazej Kukovič, gostja na omizju s temo: Poti za nov zagon gospodarstva, v organizaciji poslovnega kluba Zlatorog, v Celju. Povabljeni so bili vsi predstavniki političnih strank z namenom, da predstavijo svoje poglede in predvsem ukrepe, ki jih z svojimi programi predlagajo za rešitev trenutnega stanja gospodarstva v Sloveniji. Kandidatka je predstavila predvsem ključne ukrepe iz vidika davčnih razbremenitev, financiranja, zmanjševanja birokratksih ovir in trendov na evropskem ter globalnem trgu.

Do virov financiarnja bi lahko prišli z boljšim izokoriščanjem evropskih sredstev za investiranje v insfrastrukturne projekte , predvsem moramo poskrbeti za boljši ugled države in izoboljšati pogoje za tuje inveticije.

Na davčnem področju je potrebno uvesti pavšalno obdavčitev za mikro podjetja,oprostitev davka od prihodka inovacij,100% olajšave za investicije v razvoj, uvedba neomejene 40% investicijske olajšave , zmanjšati davek od dohodka pravnih oseb postopoma na 15% in uvesti davčne počitnice za nova podjetja v celoti za 1 leto, do postopne polne obdavčitve pri treh letih. Ključna je razbremenitev stroškov dela in zmanjšanje obremenitve BDP na 45%.

Potrebno je investirati v odpravo birokratskih ovir z uvajanje informacijske podpore, sistemov kakovosti in odličnosti , s poenostavitvijo zakonodaje o javnem naročanju in zakonodaje o urejanju okolja in umeščanja v prostor .

Obuditi gradbeni sektor in rešiti pomembne reference, ki se izgubljajo pri velikih gradbenih podjetjih v stečaju.

Nasploh pa se je potrebno zavedati, da je potrebno vzpodbujati izobraževanje o kulturi tveganja in podjetništva na nacionalnem nivoju in slediti svetovnim trendom na področju, energije, vodnih virov, hrane, življenjskega stila , starajoče se družbe in zdravja.Vse to so področja za ustvarjanje novih delovnh mest.

Gospodarstvenike so zaskrbljeni nad finančnim krčem . Odmevno je bilo vprašanje iz strani udeležencev , kako bo katera koli vlada pridobila njihovo zaupanje, da bo svoje obljube tudi izpolnila. Odgovor je preprost: s svojim lastnim zgledom in preteklim delo, s pravičnostjo in povezovalnim delovanjem v dobro vseh državljank in državljanov.

Pravičnost, zdravje in razvoj v Šmartnem ob Paki

Objavljeno 25. novembra 2011

V sredo, 23.11.2011 smo bili na obisku v Hiši Mladih, v Šmartnem ob Paki. Kandidatka je krajanom spregovorila o pogledih prihodnjega razvoja Slovenije, umestitvi 3. razvojne osi in ohranjanu podeželja. Obudila je tudi spomine na vodenje nogometnega kluba, ki je v času njenega predsedovanja vstopil v 1. nogometno slovensko ligo. Zelo prijetno druženje.

Razvoj Topolšice v povezavi z zdravjem in turizmom

Objavljeno 25. novembra 2011

V ponedeljek 21.11.2011 smo se zbrali v prostorih krajevne skupnosti Topolšica in predstavili kandidatko 5. volilne enote Zofijo Mazej Kukovič in program SDS iz področja zdravja in turizma. Gostje omizja so bili tudi direktor bolnišnice dr. Justinek in predstavniki zdraviliškega kompleksa Topolšica. Krajani so izrazili željo po še boljšem sodelovanju krajevne skupnosti z obstoječimi aktivnostmi obeh kompleksov in prepoznavajo obstoj potencialov za gospodarski razvoj celotnega območja. Bilo je prijetno vzdušje in verjamemo, da bomo znali v prihodnje še bolje prisluhniti in sodelovati z vsemi.

Jabolka so pametna rešitev za zdravje

Objavljeno 24. novembra 2011

Volilni štab kandidatke Zofije Mazej Kukovič so v prvem tednu novembra pričeli z akcijo: Jabolka so pametna rešitev za zdravje. Po okoliških hribih in sprehajalnih poteh Šaleške doline so ob jutranjih urah čakala jabolka. Akcija je vzpodbuda in nagrada za vse aktivne ljudi, ki se zavedajo zdravega načina življenja in da je zajtrk pomemben del dneva. Z ozirom na to, da gremo v Sloveniji v povprečju 7 krat na leto k zdravniku, Nemci pa 4 krat, je jasno da imamo še veliko priložnosti izboljšav.

OKREPITEV SISTEMA ZA PRENOS ZNANSTVENIH SPOZNANJ V PRAKSO: Moja razmišljanja o 41.rešitvi iz program SDS za pravičnost, delovna mesta in trajnostni razvoj

Objavljeno 19. novembra 2011

Znanje in inovacije so skrite v zidovih naših razvojnih institutov in univerz. Prenos le teh bi se naj odvijal preko sistema izobraževanja. Rezultati prenosov znanj v prakso so nevzpodbudni. Podjetja imajo tudi maloštevilne razvojne oddelke iz razlogov pomanjkanja inženirjev in tudi zato, ker so administrativne ovire registracije razvojnih oddelkov še vedno prevelike.

Razvoj že obstoječih proizvodov in storitev poganja globalna konkurenca, razpoložljivi kapital in razpoložljiva znanja. Podatki kažejo, da je v Sloveniji 15 miljard evrov na hranilnih vlogah varčevalcev in po nekaterih ocenah še 5 miljard evrov depozitov tudi v Švici. Kapital torej je, le nekaj stimulacije in poguma je potrebno, da so ga ljudje pripravljeni vložiti v zagon novih podjetij, ki imajo v poslovnih načrtih inovativne projekte, produkte in storitve. Po ocenah predsednika evropskega združenja srednjih in malih podjetjih, lahko Evropo reši le 6 miljonov novonastalih srednje velikih in malih podjetij. To pomeni, da si moramo tudi v Sloveniji v naslednjih letih odpreti pot za nekaj deset tisoč novih malih in srednjih podjetij. Toda dobri poslovni načrti izhajajo najprej iz inovativnih rešitev novih produktov in storitev in iz investicijskih projektov. Posebej atraktivna področja v svetu so na področju energije, zdrave hrane, vode, zdravil, medicine in zdravja nasploh.

Donos v podjetjih s pametnimi proizvodi in storitvami je veliko večji, kakor so obrestne mere v bankah. Le znanje je potrebno speljati v uporabno obliko in ga ponuditi na trgu.

Potrebe so torej znane. Kapital je v ?nogavicah? bank. Znanje je na univerzah, razvojnih institutih in v razvojnih oddelkih že obstoječih podjetij. Kupci za ta področja so po celem svetu. Odpreti poti za pametne produkte in storitve, ki si jih ljudje želijo, je PAMETNA REŠITEV.

Zofija Mazej Kukovič

SAMOOSKRBA S HRANO: Moja razmišljanja o 89. rešitvi iz programa SDS za pravičnost, delovna mesta in razvoj

Objavljeno 14. novembra 2011

Razvoj Slovenije in tudi Šaleške doline z okolico mora med drugim temeljiti na sozvočju podeželja, naravnih danosti in znamenitosti, kulture in tradicije. To sozvočje pa med drugim ustvarja tudi integrirana in ekološko sonaravna pridelava hrane in priprava le te. Cilj je zdrava hrana in samooskrba, zmanjšana možnost prenašanja nalezljivih bolezni in nenazadnje vzpostavitev pogojev, da se bodo mladi izobraženi vračali na podeželje.

Naša trenutna oskrba s hrano je kritična predvsem v pridelavi zelenjave in žitaric. Kje so danes v Sloveniji pobočja nekdaj cvetoče ajde? V Avstriji je že 20.000 kmetov, ki se ukvarjajo s pridelavo ekološke hrane, na hribovitih terenih, ki so primerljivi z našimi. Celo prva dama Amerike gospa Obama izkazuje skrb za samooskrbo z lastnim zgledom. Ima svoj vrt ob Beli hiši.

Zdrava hrana tako v smislu pridelave, kot kasneje v smislu priprave in kuhanja, je nacionalno znanje. Pri tem je pomembna tudi vloga institucij in civilnih združenj pri osveščanju o tem, da morski list ni najbolj posrečena ponudba na podeželjih Štajerske, Koroške?, v primerjavi z zeljem in ajdovimi žganci.

Nabor slovenskih jedi iz babičinih kuhinj je velikokrat pozabljen in potisnjen v ozadje pred modernimi dobrinami. Ob lokalni pridelavi hrane je hkrati manj transporta, ki obremenjuje našo zemljo z ogljikovim dioksidom in posledično s toplo gredo. Danes je večina hrane, ki jo zaužije povprečen Američan, prepeljana vsaj 1000 milj daleč, v Sloveniji nam to ni potrebno.

Svet se vrača k prvobitnosti, k naravi, Slovenija in Šaleška dolina z okolico ima prednosti v raznolikih in lepih naravnih danostih, ki jih je nujno negovati. Ko smo v šestdesetih kot otroci prihajali iz šole, so bile naše matere vedno doma. V kuhinji je bil topel štedilnik obložen s hrano, mati nas je dočakala na pragu. Živina, njive, vrtovi in sadovnjaki so zagotavljali samooskrbo z zdravo in tedaj ekološko pridelano hrano. Ljudje iz doline, so prihajali k nam na skuto, štruklje, žgance, na domači malinovec, borovničevec… Temu nismo rekli turizem, ampak da so nas obiskali prijatelji, ker so to resnično tudi bili. Pa vendar bi lahko ta način označili kot začetek turizma, ki je temeljil na sožitju domačega okolja, domačinov in obiskovalcev. Prijatelji so poprijeli tudi za domača opravila, se z nami veselili in prinašali nova vedenja in znanja.

Danes je čas, ko je lahko razvoj slovenskega podeželja in turizma povezanega z zdravjem, v podobnih pristopih. Le oplemenititi jih moramo z sodobnimi tehnologijami in komunikacijami. Pridobili bi prijazno deželo, si zagotovili samooskrbo s hrano, nova delovna mesta in povečali vračanje mladih na podeželje.

Zofija Mazej Kukovič

ODPRTI FORUM SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA : Razmišljanja po včerajšnjem dogodku na Brdu pri Kranju v organizaciji SDS

Objavljeno 10. novembra 2011

Pri napolnjeni dvorani, kjer se je pred tremi leti odvijalo predsedovanje Svetu Evropske Unije, je bilo čutiti ustvarjalno vzdušje. Bolje razumeti gospodarstvenike, znati stopiti v njihove škornje in odstraniti birokratske ovire, ki jih omejujejo pri poslovanju. Tako sem razumela sporočila gospodarstvenikov in podjetnikov, ki se ne dajo in ne upognejo času krize, ki imajo pogum za vstop na rastoče svetovne trge. Ugotavljajo, da je svet kot vezna posoda, v kateri se bo slej kot prej izenačil bruto družbeni produkt in standard. Danes so rastoči trgi Azije, Indije, Brazilije in Rusije, v preteklosti so bili trgi ZDA in Evrope.

Kljub pogumu pa pričakujejo od države:

– uvedbo sistema odličnosti in kakovosti tudi v javne ustanove, banke in državna podjetja

– izvedbo pričakovanih investicije, razbremenitev stroškov dela, pregledni in enostavnejši javni razpisi

– učinkovitejšo institucionalno podporo za internacionalizacijo malih in srednjih podjetij

– nujno zmanjšanje birokracije na vseh področjih, tudi pri registraciji razvojnih oddelkov v podjetij.

Izpostavljeni so bili izzivi in priložnosti:

– Slovenija mora ustvariti lastno identiteto, ki bo bolj opažena na svetovnih trgih

– naša prihodnost so lastne blagovne znamke, dizajn in inovativni produkti in storitve

– umeščanje v prostor in hitrejši pretok tujih strokovnjakov sta nujna za gospodarski razvoj

– potrebna je vzpostavitev pogojev, kjer se bodo lahko ne samo registrirala srednja in mala novo nastala podjetja, ampak da bodo imela tudi pogoje za dolgoročno poslovanje.

Situacija v Evropi izkazuje pričakovanja zmanjšanja gospodarske rasti, zato bo usmeritev na rastoče svetovne trge nujna in neizprosna.

V Sloveniji je turizem ena redkih panog, ki je imela v zadnjem obdobju gospodarsko rast. Slovenija lahko postane dežela zdravja in turizma. Vendar kako naj postane večji magnet za odgovorne turiste in za ljudi, ki bi se prišli v Slovenijo zdravit? Odgovor je v novih znanjih, kvalitetnih storitvah, zanimivih dogodkih, dobrem počutju, inovativni komunikaciji, v zdravem ambientu in v zaupanju in v družbi brez prepirov.

Zofija Mazej Kukovič

ZA ZDRAVJE LJUDI GRE – razmislek po posvetu z zdravniki

Objavljeno 9. novembra 2011

Na področju zdravstva imamo v Sloveniji veliko strokovnjakov, ki imajo velik ugled tudi na mednarodnem nivoju. Znanja in dobre prakse iz medicine, ki jih širijo naši profesorji po svetu, dajejo Sloveniji ugled in priložnosti za razvoj tudi na komplementarnih področjih. Sicer pa je bila posebnost tega posveta, da smo povezali modrost starejših z idejami mladih. Izpostavljam nekaj strnjenih misli, ki so bile postavljene v ospredje na včerajšnjem posvetu.

Za uvod nekaj misli prof.dr. Matija Horvat-a: Birokratizacija medicine duši komunikacijo s pacientom.; Družba v celoti izgublja stik z naravo.; Starejše ljudi se čedalje bolj napotuje v domove.; Rojstvo in smrt se dogajata izven našega doma.; Pacient razmišlja in pričakuje, da je možno zdravje servisirati tako kot stroj, ki se pokvari. Če se mu zdravje poslabšuje, so krivi zdravniki.; Ni jih malo, ki uživajo na dan tudi po dvajset različnih zdravil. Sistem je naravnan tako, da ni celovitega pregleda o medsebojnih negativnih učinkih teh zdravil.

Pacient pričakuje pogovor, upanje. Zato je potrebna razbremenitev zdravnika z rutinskimi deli in birokracijo. Vse to je izvedljivo ob jasni razmejitvi odgovornosti in dela, ki se odvija znotraj procesov zdravljenja. Pričakovanja vsakega posameznika, da se gre po zdravje v ambulanto, je nujno preusmeriti v osveščenost do zdravega načina življenja, do življenja z naravo. Starejši ljudje, se selijo v domove za starejše, vsako leto se poveča število postelj za 1000 v domovih za starejše. Zato moramo obuditi razvoj kulture v smeri, da je vrednota doživeti starost na lastnem domu. Vsled tega moramo razviti zdravstvene in ostale servise, ki bodo opora za varno starost. Predvsem pa je to vprašanje vrednote družine, medsebojnih odnosov in medgeneracijskega sožitja.

Pretirana uporaba zdravil in različnih prehranskih dodatkov ima žal velikokrat tudi komercialno ozadje. Zato je nujna celovita obravnava pacienta in tudi čas zdravnika za pacienta na dobri informacijski osnovi, kjer bo razvidna zgodovina bolezni in preiskav. Na ta način bo šele realno pričakovati, da bo zdravnik pacientu lahko tudi ukinil nekatere vrste zdravil, ne pa le dodajal. Zdrav način življenja bo zmanjševal število poti v ambulanto. Le ta pa se mora pričeti z vzgojo že v otroštvu, ne šele pri petdesetih. Pri tem je pomembno tudi izobraževati vse ljudi o ravnanju pri urgentnih stanjih, kot je povdaril prof. dr. Marko Noč. Kadar gre za urgentna stanja po nesrečah, po različnih oblikah kapi, je zelo pomembna prva pomoč. To se da naučiti in se moramo naučiti. Naučiti, kako paziti nase in na ljudi okrog sebe. Izobraževanje laikov o zdravem načinu življenja in o prvi pomoči pri urgentnih stanjih, se lahko prične v osnovni šoli in mora biti sestavni del vseživljenjskega učenja.

Zdravniki so opozarjali na neracionalno ravnanje pri nakupih opreme in zdravil. USB ključek kupljen preko UKC stane 34 evrov, pri direktnem nakupu pa 17 evrov. Navidezno banalni primeri signalizirajo, kje so rezerve pri zdravstveni blagajni, ki je težka skupaj z dopolnilnim zavarovanjem več kot 3 miljarde evrov.

Kako zagotoviti enakomerno dostopnost tudi na področju duševnega zdravja? Kako motivirati mlade zdravnice in zdravnike, da se bodo usmerjali v področje družinske medicine in da bodo imeli motiv delati izven urbanih centrov, na podeželju? Slišali smo mnoge predloge rešitev, tudi poglede mladih zdravnikov. Nekatere predlagane rešitve so pred časom v katerem živimo, mnoge pa so bile zelo realne, konkretne in uporabne.

Spremebe v zdravstvu so potrebne in tudi jasne, izvedljive pa so le skupaj z nosilci zdravstvene dejavnosti in socialnimi partnerji. Za vsa vprašanja obstojajo rešitive, ki jih je potrebno implementirati po korakih, kakovost pa mora biti skupni imenovalec. Birokratizacija v zdravstvu mora biti orodje in ne cilj, plačila morajo slediti opravljenemu delu, med zaposlenimi moramo postaviti jasne odgovornosti in delitev dela .

Za zaključek naj citiram:

?Enakost etike do vsakega človeka, berača zdraviti kot kralja in kralja zdraviti kot berača?. (prof. dr. Matija Horvat)

? Zdravje je nedeljivo.? (prof. dr.Josip Turk)

Zofija Mazej Kukovič