EPP TV prispevek: Treba je gledati globalno in desetletja vnaprej – Zofija Mazej Kukovič

 

 

Get the Flash Player to see this player.

Obvladovanje ekonomske krize: treba je gledati globalno in vnaprej

Obvladovanje ekonomske krize: treba je gledati globalno in vnaprej

Javna tribuna z evropsko poslanko Zofijo Mazej Kukovič v Bruslju

Včeraj je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (ELS/SDS) v imenu politične skupine Evropske ljudske stranke in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko v Evropskem parlamentu gostila javno tribuno z naslovom “Obvladovanje ekonomske krize prek vodilnih industrij in malih ter srednje velikih podjetij.” S sogovorci je razpravljala o oblikovanju političnega okolja za rast v Sloveniji in v Evropski uniji.

Mazej Kukovičeva je izpostavila, da se v Evropskem parlamentu zavzema za ponovno zaposlovanje, za novo gospodarsko rast in za pogumne podjetniške ideje: “Danes je zelo pomembna hitrost političnega odločanja. Rast in varčevanje gresta z roko v roki. Vprašanja prihodnosti ne prenesejo več odgovorov iz preteklosti, prihodnost pa prinaša spremenjene razmere. Ves napor moramo vložiti v ozdravitev gospodarstva, katerega hrbtenica so mala in srednje velika podjetja.”

Dr. Paul Rübig (EPP/ELS), poročevalec za poročilo “Mala in srednje velika podjetja” je poudaril, da politiki ne smejo sprejeti nezaposlenosti. Pomembno je, da naredijo vse kar je v njihovi moči, da ustvarijo okolje za rast in nova podjetja. Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja d.d. je poudaril, da ima Slovenija veliko znanja, vendar potrebujemo finančno stabilizacijo in večjo povezanost industrije s centri znanja. Z njim se strinja tudi prof. Borut Likar, direktor Inštituta za inovacije in tehnologijo, ki pri svojem delu opaža, da ima Slovenija velik potencial na področju inovacij.

Na drugem panelu z naslovom Visoke tehnologije za visoko rast je nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek (EPP/ELS) navedel zanimivo primerjavo: ?SMEji so kot zdravniki, niso krivi za bolezni, lahko pa jih pozdravijo.? Poudaril je, da je v današnjem času zelo pomembno zaupanje.

Po mnenju Mazej Kukovičeve konkurenčnost pomeni, da imamo zdrav sistem, sposoben tekmovanja in sposoben zmagovanja. ?V življenju se zavzemamo za to, da imamo delo, da smo ustvarjalni in da smo zdravi. Takšna kakovost življenja nekaj šteje in mnogo ljudi po vsem svetu hrepeni po našem, evropskem načinu življenja. Menim, da moramo v tem prepoznati priložnost in se hkrati zavedati, da nam gre, kljub nekaterim problemom, dobro. Kljub vsemu pa moramo gledati globalno ter desetletja vnaprej. Zdaj je čas za optimizem, za strpnost in sodelovanje. Čas je za nov gospodarski in podjetniški zagon,? je zaključila Zofija Mazej Kukovič.

Na javni tribuni so poleg omenjenih nastopili tudi Gunnar Hökmark (Podpredsednik ELS/EPP), Pilar del Castillo Vera (ELS/EPP), Bernd Reichert (Evropska komisija, DG Research and Innovation), Dr Paul Ludger WEISSENBERG (Evropska komisija, DG Enterprise and Industry) ter Jean Pol Wiaux (Recharge).

http://www.eppgroup.eu/tv/default_en.asp?vid_id=121114_event

Za dodatne informacije se obrnite na:

 

Obvladovanje ekonomske krize. Javna tribuna z evropsko poslanko Zofijo Mazej Kukovič v Bruslju

V sredo 14. novembra 2012, bo evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (ELS/EPP) v imenu politične skupine Evropske ljudske stranke in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko v Evropskem parlamentu gostila javno tribuno z naslovom Obvladovanje ekonomske krize preko vodilnih industrij in malih ter srednje velikih podjetij. S sogovorci bo razpravljala o oblikovanju političnega okolja za rast v Evropski uniji.

Razprave se bodo osredotočale na področje konkurenčnosti, notranjega trga, finančne perspektive 2014 – 2020 in projektov za povezovanje Evrope. Posebno pozornost bodo namenili finančnemu okvirju Horizon 2020, ki bo povezal podjetja z raziskovalnimi centri. Evropa ima velike priložnosti, ki jih pogojujejo globalni trendi staranja prebivalstva, potrebe po obnovljivih virih energije, varni hrani in vodi, dostopnosti do interneta ter zelo pomembni infrastrukturi.

Na javni tribuni bodo poleg Mazej Kukovičeve nastopili Paul Rubig (evropski poslanec, poročevalec za SME), Jerzy Buzek (nekdanji predsednik Evropskega parlamenta), Pilar del Castillo Vera (koordinatorka EPP/ITRE), Franjo Bobinac (predsednik uprave Gorenje d.d.), Borut Likar (direktor Inštituta za inovacije in tehnologijo) ter drugi predstavniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta in industrije. Na javni tribuni bodo tudi predstavniki drugih slovenskih podjetij.

***

Za dodatne informacije se obrnite na:

Mateja Mohorič, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41775096 , mateja.mohoric@ep.europa.eu

Obvladovanje ekonomske krize_Zofija Mazej Kukovic 14112012

Dr. Milan Zver za predsednika Republike Slovenije

Ko sem vstopila v vlado Janeza Janše, sem se posvetovala s kolegi ministri, kako obvladovati turbulentno stanje, ki je bilo takrat značilno za ministrstvo za zdravje. Milan mi je dejal: “Jaz bi na tvojem mestu delal tiste stvari, ki so dobre za ljudi.”

 

Kasneje sva se srečevala v kampanji za volitve v Evropski parlament. Takrat je vladal timski duh med vsemi sedmimi, ki smo se potegovali za poslanska mesta. Rezultat so bila tri poslanska mesta, ki so pomenila daleč najbolj zmagovito kombinacijo.

 

Ob mojem nastopu mandata v Evropskem parlamentu sva se bolje spoznala kot sodelavca. Moje izkušnje z njim so zelo pozitivne.

 

Milan je človek, ki premisli vsako besedo, preden jo izreče.

 

Milan je človek, ki ima v sebi mir, zato pomirjujoče deluje na ljudi okoli sebe.

 

Milan je človek, ki zna iz konfliktnih situacij ustvariti kompromis.

 

Milan ima soprogo, ki bo njegovo poslanstvo podpirala kot ugledna prva dama naše domovine.

 

Milan je človek, ki obvladuje sam sebe, kar je pogoj za dobre voditelje.

 

Moja tokratna pot iz Bruslja v Ljubljano je namenjena volitvam za predsednika Republike Slovenije. Za dr. Milana Zvera.

Obisk pevskega zbora Gorenje v Bruslju

Včerajšnji obisk pevskega zbora Gorenje je prinesel v Evropski parlament slovensko pesem.Petje zbora, ki je okronan s slovenskimi in mednarodnimi nagradami ter 35 letno tradicijo delovanja, je odmevalo v našem skupnem domu. Nepozabno vzdušje je kmalu za tem dajalo e večjo bolečino, ko smo bili preko medijev obveščeni, kako hude so poplave v domovini.

Mogoče bo tudi včerajšnja slovenska pesem v Bruslju pripomogla, da v nesreči ne ostanemo sami.

Poslušajte, kako je zvenel Oj, Triglav, moj dom: http://youtu.be/-qmgSXzsYVI

Joseph Daul (predsednik EPP/ELS v EP): Solidarnost mora prevladati

Na hude poplave v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem se je odzval tudi predsednik stranke EPP/ELS v EP, Joseph Daul.

Vsem prizadetim prebivalcem poplavljenih območij izraža sočutje. Organizacijam, ki skrbijo za odpravljanje posledic pa je predsednik izrazil globoko spoštovanje.

Njegovo obvestilo za javnost si lahko preberete na spodnji povezavi:

http://www.eppgroup.eu/press/showpr.asp?prcontroldoctypeid=1&prcontrolid=11505&prcontentid=19142&prcontentlg=en

 

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič, Bruselj

Župan, ki bo znal obvladovati razmere v krizi

Spoštovane občanke in občani Šmartnega ob Paki, spoštovani kandidat za župana, gospod Jože Slemenšek:

V teh dneh, ko se v naši domovini pripravljamo na predsedniške volitve, je hrati v vaši občini čas še za eno izjemno pomembno odločitev vsakega posameznika. Za odločitev za novega župana. Verjamem, da bo naslednjo nedeljo v vaši občini volilna udeležba v največjem številu, kajti tako pomembnih odločitev preprosto nihče ne bi hotel izpustiti.

Ob tem, da se po nekaterih mnenjih nahajamo v sredini krizne poti v Evropi, nas čaka veliko dela in strpnosti. Pri 25 miljonih brezposelnih v 27 državah evropske unije, pri 5 milijonov brezposelnih mladih, pri hudi svetovni konkurenci, ki prihaja iz Brazilije, Kitajske, Indije, pri 500 miljonski populaciji, kjer je 80 miljonov ljudi s posebnimi potrebami, pri šestih miljardah ljudi na svetu in pri velikem pomanjkanju hrane v tretini sveta, pri vseh potresih, poplavah in vojnih svetovnih žariščih, je čas za politike, ki so pripravljeni delovati le v skupno dobro in ne v iskanju lastnih interesov.

V Sloveniji smo priča težkim razmeram, ki so vzpodbujane predvsem zaradi delitev ljudi. Delitev ljudi, spretno in na populističen način izvajajo predvsem tist s polno mizo in bogastvom, ki si ga s poštenim delom ni moč prislužiti. Potreba po spremembah in po nekoliko drugačnem življenju je neizogibna. Mnogi , ki potujejo pogosto v Bruselj ne povedo po pravici, kaj tam slišijo. Ne povedo po pravici, da mnoge države izvajajo reforme, brez da bi ljudje reševali ta vprašanja na ulicah. Nekaj pa je tudi tistih, kjer so razmere zaradi brezposelnosti in visokih dolgov izjemno težke, kot je to v Grčiji, Španiji in še kje.

Pri nas , v naši domovini, bi ob razumni sodelavi političnih strank lahko premagali ovire. Danes bi se morali v politiki spraševati le to, kaj bomo jutri delali, kje so nova delovna mesta in kako bomo poskrbeli za starejše in za varne pokojnine. Marsikdo očita naši Slovenski demokratski stranki, da smo bili kot opozicija tekom mandata Boruta Pahorja nekonstruktivni. Naj vam povem, da sem sama sodelovala znotraj strokovnega sveta, kjer smo pripravili veliko rešitev za omejevanje krize. Naša poslanska skupina je tudi podprla vse zakone, ki so bili naravnani v smeri obvladovanja gosodarske in tudi socialne krize.Toda vlada, ki ni znala vladati in je pridelala miljardne kredite, bi morala odstopiti mnogo prej. Ker pa je stanje slabega gospodarjenja porekalo tri leta, smo danes v nezavidljivi situaciji.

Težko je razumeti, zakaj vlada takšna evforija med opozicijskimi strankami glede slabe banke. Zakaj jih tako skrbi, da bi javnost končno lahko izvedela, kdo in kam so posojali denar, ki ga sedaj mnogi ne morejo vrniti.

V Evropskem parlamentu sprejemamo vse direktive na osnovi kompromisa. Sklepamo zavezništva med levimi in desnimi z ozirom na vsebine v direktivah, ne pa na ideološke delitve. Podobno je tudi v nekaterih občinah za skupno dobro. In za skupno dobro je pomembno, da je pravi človek na pravem mestu.

 Med nami imamo najboljšega kandidata za župana vase občine Šmartno ob Paki. Ker poznam Jožeta že iz otroštva in ker osebno poznam mnoge izmed vas vem, da je Jože tisti človek, ki bo znal delovati v dobro vseh, v dobro skupnosti.

Današnji čas zahteva ljudi , ki so imeli tudi v svojem življenju težke izkušnje, ki so znali preživeti osebno krizo. Ko je bil Jože še otrok številni družini, jim je ogenj do tal uničil hišo. Spomnim se, kako smo vsi prišli na pomoč, tudi otroci, se postavili v več stometrsko vrsto in si podajali zidake po strmini navzgor. Zidaki so bili seveda za obnovo hiše. Kmalu je družina imela novo streho nad glavo. Toda prišla je nova težka preizkušnja, Jožetov oče se je smrtno ponesrečil. Tako je Jožetova mati ostala samohranilka s petimi otroci. Na tisti strmini, kjer je bilo težko obdelovati zemljo tudi za moškega, se je njihova mati skupaj z otroci borila za preživetje. Kot Meta iz Samorastnikov je bila nepopustljiva v navidez nemogoči situaciji. Toda otroci so poprimili za delo , vsak po svojih močeh.

Po nekaj letih se je družina preselila v dolino. Vsi otroci so našli svoje mesto tudi v mestnem okolju. Z znanjem in s pridnimi rokami so si ustvarili vsak svoj dom. Pred kratkim jih je zapustila mati v častitljivi starosti.

Življenje nas nauči, kako moramo ravnati v trenutkih, ko pademo v krizo. Jože se je imel kje naučiti, kako obvladovati tudi zelo težke situacije.

Tudi sama sem prišla k vam leta nazaj kot predsednica nogometnega kluba. Nihče me ni spraševal, od kod sem. Pomembni so bili samo rezultati in odnos do ljudi. Tudi šolanje je bilo našim generacijam zelo oteženo, ker ni bilo ne denarja, ne možosti. Zato pa ima Jože dobro življensko šolo, ki je najbolj potrebna za današnji čas.

Drage občanke in občani , prepričana sem, da vaš glas za Jožeta je glas za vse vas. Je glas, ki vam bo v prihodnosti pomagal pri reševanju vaših skupnih vprašanj in vase prihodnosti. Kdor poje, ne misli slabo. In Jože poje zelo lepo.

Podpiram ga kot človeka, ki zna biti ljudski, ki je pripravljen delovati za skupno dobro. Želim vam, da v nedeljo zmagate skupaj z njim in vaša pesem se naj sliši daleč naokrog.

Zofija Mazej Kukovič, Evropska poslanka

3. november,  2012, Šmartno ob Paki

Kateri je vaš nacionalni jezik?

S tem vprašanjem sem se večkrat srečevala pa svetu. Tudi ko se je glas o Sloveniji kot samostojni državi že razširil, je vprašanje jezika še vedno ostalo nejasno. Mnogi niti pomislili niso, da imamo kot dvomiljonski narod svoj, slovenski jezik.? Odkar smo postali člani evropske družine in je slovenski jezik postal eden izmed triindvajsetih uradnih jezikov v EU, nas tujci prepoznajo tudi po slovenščini.

Ko se vozim v Strasbourg na parlamentarne seje, me pot vodi mimo Tibingena in Augsbourga. Ob tem se praviloma vedno spomnim na našega Trubarja predvsem v smislu, kako je sploh v 15. stoletju lahko prišel tako daleč. Kako je videl tako daleč? Še z avtomobilom se je včasih težko pripeljati kljub hitri avtocesti. Koliko poguma in daljnovidnosti je moralo biti v človeku, da se je odpravil na to dolgo pot. V zahvalo Trubarjevemu pogumu, znanju in domoljubju, lahko danes v prestolnici Evrope govorimo slovensko.? Naš jezik ima kar nekaj besed, ki so podobne ne samo nemškim ampak tudi francoskim. To, da je bil sedež Ilirskih provinc v Napoleonovem času v Ljubljani in to, da je Trubar deloval na območju, ki je še danes v neposredni bližini Francije, najbrž daje osnovo, da se znajdemo ob skupnih besedah. Ljubljanska vprašalnica KVA, je vsaj fonetično enaka in enakega pomena kot v francoskem jeziku.

Ponos, da imamo svoj jezik pomeni, da moramo še bolj upoštevati Trubarjeve besede STATI INO OBSTATI. Danes, v dobi digitalizacije in komunikacije preko spletnih medijev, je zavedanje o ohranitvi in razvoju našega jezika še bolj potrebno. Mladi pišejo elektronska sporočila večinoma v slengu, v pogovore pa so se kot stalnica že umestile večinoma angleške besede kot je flat, kul, ok, frend… Digitalizacija na področju jezika je velik izziv.

Ob današnjem prazniku reformacije se lahko vprašamo ali je nastopil čas za Trubarja 21. stoletja?

Ob bližajočem dnevu spomina na mrtve

V teh dneh se vsak od nas spominja svojih najdražjih, ki so nas že zapustili. Na plan pridejo občutki in spomini na vse, ki so nekoč bili pomemben in sestavni del našega življenja.

Ekipa Požen’ Evropo je ob bližajočem dnevu spomina na mrtve obiskala spominska obeležja padlih v vojni za Slovenijo leta 1991. V ta namen je ekipa kar sama izdelala ikebane in v njihov nastanek vložila lasten trud in kreativnost. Padle za našo domovino Slovenijo moramo kot zavedni državljani spoštovati in se jih spominjati s posebnim žarom in občutkom hvaležnosti, saj so zamejili trenutek, ko je Slovenija vstopila v svojo lastno zgodovino. Prihodnjim generacijam so omogočili življenje v samostojno Republiki Sloveniji. 

Globoko in ponižno hvaležnost izražamo padlim v vojni za Slovenijo, kot tudi njihovim svojcem, ki so se borili z bolečo izgubo svojih najdražjih. Vsem vam dragi prijatelji pa želimo lepe praznike in ne pozabite, da so spomini tisti, ki ohranjajo pokojne pri življenju. Tako nas prav zares nikoli ne zapustijo in ostajajo z nami globoko v naših srcih.
Ekipa Požen’ Evropo
WordPress theme: Kippis 1.15