Iz Katalonije o razvoju in potencialih

Objavljeno

V šestčlanski delegaciji Evropskega parlamenta se v teh dneh mudimo na delovnem obisku v Španiji. Naš namen je obiskati industrijske centre, univerze in centre odličnosti ter se seznaniti z njihovimi razvojnimi cilji in pričakovanji, ki jih gojijo do evropskih institucij.

Katalonija in mesto Tarragona mnogim ostaja neznanka. Vsi poznamo Barcelono, kot nekdanjo olimpijsko mesto, za katerega sta pela himno Freddie Mercury in Montserrat Caballé. Znana nam je Sagrada Familia in Park Güell. Res je, Barcelona je čudovita.

Španska zgodovina in kultura nas vedno znova navdušujeta. Raziskovalni duh Krištofa Kolumba je viden tudi v današnjih generacijah. Raznolikost Španije in avtonomnih pokrajin se nas dotakneta na vsakem koraku. Prav v Tarragoni sem si pred dvajsetimi leti ogledala Kolumbovo raziskovalno ladjico.

Tarragona je mesto, nedaleč stran od Barcelone. Nam je sicer manj znano, pobližje pa se z njim spoznavajo gospodarstveniki s področja kemije, saj je v Tarragoni svetovno znan center kemijskih industrij, ki se razprostira na 1000 ha zemljišč. Verjetno Tarragono poznajo tudi v Luki Koper, saj se lahko pohvali s četrtim največjim pristaniščem v Španiji. Tarragona kljub hudi ekonomski krizi turistično cveti, saj na leto zabeležijo kar 34 milijonov prenočitev. Mogoče pa mesto Tarragona poznajo tudi naše Univerze in centri odličnosti, saj so v relativno majhnem mestu razvili center znanj, ki je osredotočen na potrebe trga in ljudi. Tarragona že ima pridih olimpijskega duha tudi kot bodoča gostiteljica Sredozemskih iger leta 2017.

Lahko bi rekli, da je razvoj tega mesta rahlo kontroverzen. Razvijajo luko, kjer prihaja vse bolj do izraza tudi logistika hrane, predvsem sadja in zelenjave. Istočasno pa se ukvarjajo s transportom kemijskih proizvodov. Njihove ambicije gredo tudi v smeri razvoja potniške luke. V samem mestu arheologi odkrivajo arhitekturno dediščino Rimljanov, ki sama po sebi privablja vse več turistov.

Osebno bi težko privolila v življenje ob masovnem kemijskem kompleksu. Pa vendar so politiki, centri znanja, civilna družba in gospodarstveniki našli dialog. Dialog v smislu dolgoročnega razvoja, delovnih mest in sobivanja ob kontraverznih oblikah delovanja.

Vsi se pripravljajo in osredotočajo na nove projekte in na kandidiranje v sklopu nove evropske finančne perspektive, predvsem na črpanje sredstev iz programa Obzorje 2020. Njihov cilj je odpiranje navzven, izvoz znanj in produktov ter gradnja mediteranskega koridorja. Nikogar nisem slišala govoriti o novi vstaji, odstopu premierja ali vlade.

Le v časopisu (WSJ) sem zasledila, da je njihov desnosredinski predsednik vlade g. Mariano Rajoy osumljen zaradi več kot 200.000 evrov neznano pridobljenega premoženja. Podobnost s Slovenijo in našim premierjem je verjetno zgolj naključna. Premier, ki izvaja nujne reforme in želi zaustaviti zadolževanje, je osumljen korupcijskih dejanj. Vse to je ze zapisano, prebrano, že slišano in videno. Ali morda nastaja vzorec diskvalifikacije desnih voditeljev oz politikov? Kljub temu je v Španiji vidna razlika v tem, da se ljudje ukvarjajo z vprašanji razvoja. Pri nas pa sem bila ob obisku osnovne šole presenečena, saj so se politične debate pojavile ze med osnovnošolci.

Res je, da je ta del Španije sicer bogatejši del države, v katerem imajo “le” 14% brezposelnost. Kljub temu, da je Španija kot celota v nezavidljivem položaju, je motiviranost ljudi, ki smo jih srečali neizmerna. To je vse nas navdihnilo z neizmernim optimizmom.

Primer Tarragone kaže na to, kako se s skupnimi močmi borijo za ohranitev delovnih mest in za razvoj novih potencialov in priložnosti za delo. Tudi na Univerzi so se osredotočili na aktualne tematike kot npr. zdravje v povezavi s hrano, kultura v povezavi z razvojem turizma in gospodarstvo, ki sloni na kemiji in energiji. Univerza se je osredotočila na potrebe ljudi danes in na potrebe, ki bodo v prihodnosti. Lahko smo kritični do vplivov na okolje, ki jih takšna industrija povzroča. Kljub temu pa so vzpostavili ravnotežje ter enotno pristopili k reševanju finančnih težav. Celovit pristop Tarragone lahko služi kot primer dobre prakse in kot vzorčni model za razvoj posamezne regije v Sloveniji. Seveda z manj kemijske industrije, saj je tako in tako ne premoremo veliko.

Pod vodstvom predsednice Odbora za industrijo, energetiko in raziskave, ga. Amalie Sartori, sedaj odpotujemo na španski jug.

Zofija Mazej Kukovič MEP

 Share

Požen Evropo v Cerknem – Mladi Evropejci

Objavljeno

Danes je ekipa Požen Evropo gostovala v Cerknem. Učenci 8. in 9. razredov sodelujejo pri projektu Mladi Evropejci.

Ekipa Požen Evropo jim je predstavila evropske inštitucije, naredili smo simulacijo odločanja na ravni EU. Učenke in učence je zelo zanimalo, kako neka država postane članica EU, kakšni so pogoji. Pogovarjali smo se tudi o prednostih, ki jih ima država in državljani Slovenije, ker smo v EU.

Predstavili smo tudi poslankino pobudo Požen Evropo in projekt Hrana za zdravje in delovna mesta. Strinjali smo se, da je področje hrane velik izziv za Slovenijo, ki ima zelo ugodno in predvsem zdravo okolje.

Ekipa Požen Evropo je bila nad znanjem sodelujočih učenk in učencev nadvse presenečena, z nekaterimi pa se bomo kmalu videli v Bruslju, saj bodo gostje naše poslanke Zofije Mazej Kukovič.

Ekipa Požen Evropo

 Share

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič je obiskala OŠ Cirkovce

Objavljeno

Danes je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič s svojo ekipo Požen’ Evropo obiskala OŠ Cirkovce. Sprva se je poslanka udeležila prireditve, ki so jo pripravili učenci v počastitev kulturnemu prazniku in prisluhnila zanimivi glasbeno-gledališki predstavitvi razvoja slovenske besede. Za tem pa se je udeležila srečanja z naslovom Dan o Evropi, ki ga je organizirala šola z namenom seznaniti  učence z delovanjem Evropske unije. Poslanko Mazej Kukovič so učenci povabili, saj so želeli dobiti informacije iz prve roke. Tako so ji postavili pester nabor vprašanj, ki so se nanašala na poslankino otroštvo, šolanje, študij ter delo v politiki in Evropskem parlamentu. Zanimalo jih je, kateri je bil njen najljubši predmet, ali je bila pridna učenka, kaj si je želela postati kot otrok pa tudi, kakšno je njeno delo v Evropskem parlamentu, kakšen je pogled na Slovenijo v očeh Evrope in kako gleda na trenutno politično situacijo. Poslanka je z veseljem odgovorila na vsako njihovo vprašanje, saj se ne zgodi pogosto, da na drugi strani omizja sedijo nadebudni osnovnošolci. Pri tem je prav iskreno priznala, da ni bila najbolj priden otrok, saj nikoli ni mogla biti pri miru. Ob koncu pogovora je učencem posredovala tudi pomemben življenjski nasvet :”Mladi ste tisti, ki ste lepilo Evrope. Če ne boste držali skupaj, potem je Evropa na trhlih temeljih.”

Po končanem pogovoru s poslanko je ekipa Požen’ Evropo učencem predstavila svoje delo in prizadevanja ter jih podrobneje seznanila z inštitucijami Evropske unije, s tem kako delujejo, kaj so njihove zadolžitve in kdo jih sestavlja. Učenci so morali pozorno poslušati, saj je ob koncu ekipa Požen’ Evropo izvedla kviz, da bi ugotovila, koliko so si o Evropski uniji zapomnili in bila prijetno presenečena.

Ekipa Požen’ Evropo se OŠ  Cirkovce še enkrat zahvaljuje za lep sprejem in pester dopoldan v družbi mladih in razigranih obrazov.

***

Ekipa Požen’ Evropo

 Share

Ob slovenskem kulturnem prazniku

Objavljeno

Ob slovenskem kulturnem prazniku se spomnim Trubarja, ki je služboval nedaleč od Strasbourga.

 

Ob pisanju prve slovenske knjige si najbrž ni mislil, da bomo v Evropskem parlamentu govorili tudi Slovensko. Ali pač?

 

Tudi France Prešeren si ob pisanju Zdravljice ni mislil, da bo zapisana na spomeniku v Bruslju. Ali pač?

 

Bodimo ponosni na našo kulturno dediščino!

Zofija Mazej Kukovič

 

 Share

Premik naprej k enotnemu trgu tudi na področju preglednosti cen zdravil

Objavljeno

Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino potrdili osnutek zakonodajne resolucije Preglednost ukrepov, ki urejajo cene zdravil za uporabo v humani medicini. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) je kot poročevalka v senci za EPP pozdravila ta pomemben korak: “Predlog Direktive vzpostavlja mehanizem za lažji prehod novih zdravil na nacionalne trge. S skrajšanimi postopki za oblikovanje cen in povračil iz sistema zdravstvenega zavarovanja bo omogočena hitrejša dostopnost zdravil za paciente EU”.

Mazej Kukovičeva je v svojem govoru ob razpravi izpostavila, da predlog Direktive prinaša pomemben premik naprej in da je izboljšava obstoječe Direktive po 20 letih nujna. “Predlog pred nami prinaša pomemben premik k hitrejšemu dostopu zdravil za paciente. Prinaša premik k enotnemu trgu tudi na področju zdravil. Države članice imajo na voljo različne časovne intervale vstopa novih zdravil na trg zaradi številnih ovir. Vse to pa slabša varnost pacientov in daje nejasne razvojne signale tudi industriji. Jasni signali lahko vzpodbudijo centre odličnosti k poglobljenim raziskavam v smeri večjega obvladovanja bolezni. “

Evropska komisija je pripravila predlog Direktive, ki je bil v nekaterih ozirih nekoliko preveč ambiciozen, tako za parlament kot tudi za države članice. Po pogajanjih in dopolnjevanjih je predlog Direktive uravnotežen.  Po mnenju Mazej Kukovičeve je varnost pacientov primarna skrb. “Kot nekdanja ministrica za zdravje še posebej opominjam na zapletenost postopkov in dolge roke pri vstopu zdravil na trg. Roki so predlogi tako za paciente kot za industrijo.

Ob današnjem dnevu obeležujemo svetovni dan raka, zato se moramo še posebej zavedati pomembnosti hitre in pregledne dostopnosti zdravil. Zdravil, ki rešujejo življenja,” je v svojem govoru v ponedeljek zaključila Mazej Kukovičeva.

 

***

Opombe:

Zdravila, ki pridejo na trg posamezne države članice, so ali odobrena s strani Evropske agencije za zdravila ali pa jih odobrijo pristojni organi držav članic v skladu z evropskim postopkom. To zagotavlja varnost in zanesljivost zdravil, kljub morebitnim stranskim učinkom. Vsekakor pa je državam članicam na voljo, da imajo, v skladu z načelom subsidiarnosti, možnost odločiti o ceni zdravila ter o morebitnem kritju zdravila iz sistemov zdravstvenega varstva ali obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Odločitev o tem mora ustrezati pravilom iz leta 1989 po katerih mora biti odobren postopek transparenten za vse zainteresirane strani in mora zagotoviti dejansko izvedbo zavezujoče odločitve.  Izkušnje kažejo, da se države članice pogosto ne držijo določenih časovnih rokov, saj lahko država vodi postopek odločanja o ceni ter o kritju zdravila iz sistema zdravstvenega zavarovanja, tudi do dve leti.

Predstavniki Komisije so potrdili, da bodo preučili sprejete spremembe in pripravili nov predlog, ki bo končno prinesel napredek za paciente in industrijo.

 

***

Za dodatne informacije se obrnite na:

Mateja Mohorič, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41775096 , mateja.mohoric@ep.europa.eu

 Share

Kako radi imamo čebele?

Objavljeno

Večkrat v medijih poslušamo o nevarnostih, ki povzročajo odmiranje čebel oz čebeljih družin. Zakaj so čebele pravzaprav pomembne za naš eco sistem? Po navedbah čebelarskega društva Škofje Loka “čebele v naravi pomembno vplivajo na proizvodnjo hrane in na zdravje – tako za človeka kot tudi za živali. Čebele z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj različnih živalskih in rastlinskih vrst ter seveda človeka, ob tem pa nam dajejo čebelje pridelke, ki nam v hitrem tempu življenja pomagajo krepiti in ohranjati naše zdravje”.

Čebelarska zveza Slovenije poroča, da je bilo “v Sloveniji leta 2010  približno 150.000 čebeljih družin. Glede na leto 2009 so povprečno čebelarji v letu dni izgubili 23 odstotkov čebeljih družin. Najvišje izgube so v Obalno-kraški (41 %) in v Ljubljanski regiji (37 %), v neposredni okolici Ljubljane z njenim zahodnim delom pa so povprečne izgube dosegle skoraj 50 %. To pomeni, da smo v Sloveniji v zadnjih treh letih izgubili preko 100.000 čebeljih družin.” Izgubam čebeljih družin se žal ni možno popolnoma izogniti, lahko pa se jih zelo zmanjša, in sicer z boljšim poznavanjem vzrokov.

Tematika čebel in njihove ogroženosti sega tudi na raven Evropskih institucij. V Evropskem parlamentu potekajo razprave  o ohranitvi čebel in njihovi ogroženosti. Evropska agencija za varnost (EFSA) je 16. januarja objavila tri poročila glede nevarnosti zastrupitve čebel zaradi neonikotinoidov. Med njimi so najbolj nevarni insekticidi imidakloprid, klotianidin in tiametoksam. Zaključki znanstvene študije so pokazali, da insekticidi ogrožajo čebele s prisotnostjo v nektarju in cvetnem prahu. Čebele lahko v panj prinašajo cvetni prah rastlin, katerih seme je bilo zaščiteno z imidalkopridom. Zaključki potrjujejo kar okoljske organizacije in čebelarji trdijo že 19 let, in sicer to, da je uporaba neonikotinoidov eden glavnih razlogov za padec števila čebel od leta 1990 dalje. Znanstvena raziskava v Italiji, kjer so prepovedali zaščito koruznih semen z neonikotinoidi je dokazala, da zaradi škodljivcev ni bilo zaznati gospodarske škode, ali nižjih stopenj donosa. So pa Italijanski čebelarji poročali o veliko manjših letnih izgubah čebeljih družin, iz 50% na 15%.

Zaradi domnevnih stroškov, ki bi jih prinesla prepoved uporabe neonikotinoidov, Komisija ni zaprosila za previdnostno načelo (precautionary principle), čeprav primeri iz prakse kažejo drugače. Ocenjena ekonomska vrednost čebel, kot opraševalk potencialnih pridelkov, je bila ocenjena na 15 milijard EUR na leto, čeprav so pomembne tudi za opraševanje drugih rastlin ter za biotsko raznovrstnost. V Uredbi o pesticidih je navedeno, da pesticidi s škodljivim vplivom na čebele, ne morejo biti odobreni. Kljub temu, so danes neonikotinoidi še vedno dovoljeni in Komisija zanje ni izdala prepovedi.

Za uporabo previdnostnega načela in zaščito čebel, se zavzema tudi evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič. Pritisk na komisarja in Komisijo je pomemben, zato so številni poslanci naslovili skupno pismo komisarju Borgu, kjer pozivajo k uporabi previdnostnega načela. Vsekakor bi morala EU zagotoviti popolno prepoved neonikotinoidnih insekticidov, saj bo le tako lahko zmanjšana nadaljnja ogroženost čebel.

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

 Share

Pismo Evropskih poslancev komisarju Borgu

Objavljeno

Tukaj si lahko preberete kratek povzetek pisma:

Evropska agencija za varnost (EFSA) je 16. januarja objavila tri poročila glede nevarnosti zastrupitve čebel zaradi neonikotinoidov. Med njimi so najbolj nevarni insekticidi imidalkoprid, klotianidin in tiametoksam.

Zaključki te znanstvene študije so naslednji:

  • ti insekticidi ogrožajo čebele s prisotnostjo v nektarju in cvetnem prahu,
  • če čebele v panj prinašajo cvetni prah rastlin, katerih seme je bilo zaščiteno z imidalkopridom,
  • potrjujejo, kar okoljske organizacije in čebelarji trdijo že 19 let. Uporaba neonikotinoidov je eden glavnih razlogov za padec števila čebel od leta 1990 dalje.

Zaradi domnevnih stroškov, ki bi jih prinesla prepoved uporabe neonikotinoidov, Komisija ni zaprosila za previdnostno načelo (precautionary principle), čeprav primeri iz prakse kažejo drugače. Znanstvena raziskava v Italiji, kjer so prepovedali zaščito koruznih semen z neonikotinoidi je dokazala, da zaradi škodljivcev ni bilo zaznati gospodarske škode, ali nižjih stopenj donosa. So pa italijanski čebelarji poročali o manjših letnih izgubah čebeljih družin, iz 50% na 15%.

Ocenjena ekonomska vrednost čebel, kot opraševalk potencialnih pridelkov, je bila ocenjena na 15 milijard EUR na leto, čeprav so pomembne tudi za opraševanje drugih rastlin in biotsko raznovrstnost. V Uredbi o pesticidih piše, da pesticidi s škodljivim vplivom na čebele, ne morejo biti odobreni. Kljub temu, so danes neonikotinoidi še vedno dovoljeni in Komisija zanje ni izdala prepovedi.

Razne čebelarske organizacije so predlagale peticijo za prepoved neonikotinoidnih pesticidov, v podporo tej isti zahtevi pa je več kot 2 milijona ljudi podpisalo peticijo Avaaz. Prepoved neonikotinoidov na področjih pašnje čebel bi bil korak v pravo smer, vendar problem ne bil povsem rešen, sam bi še vedno lahko prišlo do zastrupitev preko snovi uporabljenih za izdelavo gnezda, predvsem za čmrlje in čebele samotarke, ki so ključne za opraševanje. Potrebno je tudi vedeti, da se aktivne substance imidakloprida zadržujejo v tleh še tri leta po uporabi takega semena.

Podpisani poslanci komisarja pozivajo k polni uporabi previdnostnega načela in popolni prepovedi neonikotinoidnih insekticidov v Evropski uniji. Tako lahko preprečimo nadaljnjo ogroženost katerekoli vrste čebel.

Odprto pismo Evropskih poslancev komisarju Borgu: Bee-Letter-Borg

 Share

Ob svetovnem dnevu raka

Objavljeno
Svetovni dan rakaDanes obeležujemo svetovni dan raka, zato je več kot primeren trenutek, da premislimo o zdravem načinu življenja. Ali resnično prakticiramo zdrav življenjski slog?

Register raka Republike Slovenije (RS) prikazuje, da bo do svojega 75 leta starosti za rakom zbolel predvidoma eden od dveh moških in ena od treh žensk rojenih leta 2008. Na letni ravni lahko v Sloveniji govorimo o …11.745 novih primerov bolezni, od tega pa 5.492 ljudi boj z boleznijo tudi izgubi.

Kako lahko preprečimo tveganje in pripomoremo k manjši možnosti za razvoj bolezni? Opustimo kajenje, izogibajmo se pasivnemu kajenju, ohranjajmo primerno telesno težo, povečujmo telesno dejavnost in zdravo prehranjevanje, omejujmo pitje alkoholnih pijač, izogibajmo se čezmernemu sončenju, zaščitimo se pred okužbami, ki lahko povzročajo raka in se redno udeležujmo presejalnih pregledov v programih kot so Zora, Dora in Svit.

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič bo zato danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu spregovorila o pomembnosti soočanja z boleznijo raka; o pomembnosti preventive, zgodnje diagnostike in zdravljenja, celostne rehabilitacije in paliativne oskrbe.

Rak je bolezen moderne družbe. Svojih žrtev ne izbira. Pomembno je, da smo odgovorni do svojega zdravja in telesa. Ne pozabimo, da je zdravje eno samo in nedeljivo. Živimo zdravo!

Pisarna Zofije Mazej Kukovič v Bruslju
 Share

Govor na plenarnem zasedanju v Strasbourgu – svetovni dan raka

Objavljeno

Ob svetovnem dnevu raka, 4. 2. 2013, bo evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu spregovorila o nujnosti raziskav za lažje obvladovanje te bolezni.

Rak je kot kuga 21. stoletja in za njim zboli vsak četrti v Evropi. V Sloveniji letno za rakom zboli več kot 11.000 ljudi.

Spletni prenos si lahko ogledate na tej povezavi: http://www.europarl.europa.eu/sed/video.do

Vabljeni k spremljanju!

Pisarna Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

 Share
WordPress theme: Kippis 1.15