Ob svetovnem dnevu človekovih pravic

Objavljeno

Zofija Mazej Kukovič (SDS/ELS) je danes na okrogli mizi v Bruslju nastopila v razpravi na temo “Človekove pravice v plamenih.”

Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo kot spomin na sprejetje splošne deklaracije o človekovih pravicah, 10. decembra 1948 v Parizu. Osrednja tema 67. Generalne skupščine ZN je posvečena zagotavljanju ohranjanja miru, stabilnosti in reševanje konfliktov na miren način.

“Naš svet se spreminja z veliko hitrostjo. Internet nam omogoča svobodo govora, medijsko svobodo, dostop do informacij in naš splošni razvoj. Veliko pozornosti je potrebno nameniti spletnim vsebinam, saj lahko te še posebej vplivajo na mlade s prikrito, tudi nasilno vsebino. Internet in socialni mediji so lahko orodje posameznih ekstremnih skupin,” je na pozitivne učinke in tudi možne zlorabe na tem področju opozorila Zofija Mazej Kukovič.

Velik izziv na področju človekovih pravic pa je povezan tudi z zdravjem. Zdravje je vrednota, ki se je velikokrat ne zavedamo in pridobi na pomenu, ko zbolimo. Mazej Kukovičeva je povedala: “Z vidika starajoče populacije je potrebno omeniti paliativno nego. Vsak posameznik bi moral imeti pravico do dostojanstvene oskrbe pred smrtjo. Bližino družine, prijateljev in prisotnost profesionalne oskrbe. Vse to je pomembno, ko odpovedo zdravila in medicina.”

Svoj govor je Mazej Kukovičeva zaključila z besedami: “Svet se na eni strani sooča s starimi, na drugi pa z drugačnimi, novimi izzivi, ko gre za človekove pravice. Na tem področju imamo še veliko dela, tako v Sloveniji, v Evropi in tudi v svetu.”

Za dodatne informacije se obrnite na:

Mateja Mohorič, asistentka v poslanski pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41 775 096; mateja.mohoric@europarl.europa.eu

 Share

Obisk Hiše zavetja Palčica ? kriznega centra za otroke do 6 let

Objavljeno

V petek. 30. novembra smo z ekipo Požen’ Evropo obiskali Hišo zavetja Palčica v Grosupljem. Sprejela nas je vodja Manuela Ham in nam predstavila delo z otroki, ki so se zaradi neprimernih družinskih razmer znašli v njihovem zavetju.

Žal je v Sloveniji veliko otrok, ki se zaradi neurejenega domačega okolja znajdejo v kriznem centru in drugih podobnih ustanovah. V samo petih letih je krizni center Palčica začasno ponudil zavetje kar 200 otrokom, njihovo število pa v času gospodarske krize še narašča.

Zaposleni v centru Palčica igrajo odločilno vlogo v otrokovem prehodu v rejništvo ali nazaj v svoje družinsko okolje. Mehek in čim manj stresen prehod iz težavnih družinskih razmer v rejništvo je bistven, saj leta v predšolskem obdobju zaznamujejo celotno posameznikovo življenje. Kljub temu, da se med otroki in zaposlenimi spletejo globoke čustvene vezi in prijateljstva, pa se slednji zavedajo žalostnega dejstva, da morajo z otroki po njihovem odhodu iz Palčice te vezi popolnoma prekiniti, saj bo le tako otrok lahko v življenju obrnil čisto nov list.

Slik z otroki zaradi varovanja zasebnosti ne objavljamo, lahko pa vam zagotovimo, da nas je čas, preživet z njimi, obogatil s še večjim zavedanjem, da vsak otrok hrepeni po toplini, ljubezni in družini in da moramo vsakemu od naših malčkov omogočiti kvalitetno in človeka dostojno odraščanje.

Ekipa Požen’ Evropo

 Share

So populizem in grožnje z orožjem del demokracije?

Objavljeno

Vedno znova presenečena, kakšen kulturni in moralni šok doživljam, ko primerjam seje v EP in seje mestnega sveta MOL.

20. seja Mestnega sveta Ljubljana je bila v znamenju zavrnitve možnosti za razpravo o grožnji z orožjem iz strani mestnega svetnika Marjana Jerneja Viranta. Namesto da bi bili predstavniki ljudstva, med katerimi smo tudi mestni svetniki dober zgled, se dogaja ravno obratno. Predstavnikom medijev groziti z orožjem presega dopustne meje demokracije. Poleg tega sem ob tem incidentu prepoznala, da smo nov mandat mestnega sveta pričeli v družinskem duhu. Prvo sejo je kot najstarejši član vodil svetnik M. J. Virant, ki je hkrati tudi županov tast in ima do medijev podobno izražanje, kot županov sin. Orožje, ubiti, ustreliti,… so izrazi, ki sledijo tem izjavam. Torej ne gre samo za družinsko vodenje občinskih institucij, gre tudi za kulturo komuniciranja širše družine Jankovič, ki je zaskrbljujoče. To ne sodi niti v demokracijo, niti v našo kulturo in ni za zgled mladim.

Županovo repliciranje na vsak predlog, ki pride iz svetniških vrst vzbuja skrb. Repliciranje, ki praviloma vedno vključuje kazanje s prstom na vlado, vključuje tudi veliko mero populizma, ki je v sedanjih težkih razmerah še kako nevaren. Primer je bila razprava o programu stanovanjskega sklada MOL. Prosilcev za stanovanja je seveda vedno veliko več, kot pa je možnosti. Toda nagovarjati ljudi, da bi lahko zgradili tisoč stanovanj samo če bi vlada spremenila eno besedo v zakonu (da se lahko sklad neomejeno zadolžuje sam pri bankah) je nerazumljivo.

Ob tem sem osvetlila situacijo v Evropi. Predstavila sem resolucijo o Bančni uniji, ki ne dopušča zadolževanja bank brez njihovih zdravih bilančnih stanj. V Evropi je 6000 bank, do sedaj je vsaka posojala denar po lastnih pravilih. Zato imajo velike probleme, tako kot NLB in druge slovenske banke. Jaz primerjam ravnanje bank v Evropi z družino, kjer starša delata, otroci pa pridno zapravljajo in posojajo denar. Po tem principu bodo starši pristali na beraški palici.

Torej govoriti ljudem, da bi lahko neomejeno gradili stanovanja, seveda ne gre zaradi stanja, ki ga imamo v Evropi, zaradi pravil, ki so nujna, če se hočemo skozi leta rešiti iz krize. Vlade in banke se ne bodo mogle prekomerno zadolževati. Potrebno je priti na zeleno vejo, do gospodarske rasti in plačilne sposobnosti.

Rešitve seveda obstajajo. Po neuradnih podatkih je 15 milijard zasebnega kapitala državljank in državljanov Slovenije v bankah. V Ljubljani pa je po neuradnih podatkih 10.000 praznih stanovanj. Bi lahko župan razmišljal tudi v tej smeri reševanja stanovanjske problematike?

Zofija Mazej Kukovič MEP

 Share

Slovenija je dežela zdravega okolja in to je naša velika prednost

Objavljeno

V petek, 23. 11. 2012, je evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič (ELS/EPP) v Centru Evropa v Ljubljani, gostila okroglo mizo z naslovom Zdravo okolje za zdravje ljudi – hrana za zdravje in zdravljenje.

Zdravo okolje za zdravje ljudi je projekt evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič, s katerim želi vzpodbuditi tako pridelavo kot tudi uporabo zdrave, v Sloveniji pridelane hrane. Na omizju so se ji pridružile mag. Marija Seljak, dr. med., z Inštituta za varovanje zdravja,  prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med., iz Društva onkoloških bolnikov Slovenije, prof. dr. Marjeta Zorc, dr. med., iz Društva operiranih na srcu in prim. Mojca Senčar, dr. med., Iz organizacije Europa Donna, slovenskega združenja za boj proti raku dojk.

?Moramo se zavedati, kakšnega pomena je varnost in kvaliteta hrane. V Sloveniji pridelana hrana je izjemne kakovosti, kljub temu pa uvažamo kar za milijardo evrov hrane iz tujine. Je to res potrebno? Zakaj ne pridelujemo več česna, stročnic in ostalih zdravih kultur,? je občinstvo k razmisleku povabila Mazej Kukovičeva in izpostavila, da je predvsem v kriznih časih, pri visoki brezposelnosti izjemnega pomena, da z inovativnimi pristopi prepoznavamo nove podjetniške priložnosti, teh pa je mnogo tudi na podeželju in v pridelavi zdrave hrane.

Seljakova je poudarila pomembnost pravilnega prehranjevanja tekom vsega življenja. Kot kaže, se tako mlajši kot starejši tega ne zavedamo: ?Starejši prenašajo prehrambene navade na mladostnike, seveda pa nanje vpliva tudi okolje v katerem odraščajo. Kar 40 % mladostnikov zaužije sadje le enkrat dnevno, zelenjavo pa le okoli 20 %. Projekti, ki vzpodbujajo dostopnost lokalno pridelane hrane so zato več kot dobrodošli za javno zdravje.?

?Prehranjevanje nosi neprecenljiv pomen tudi v procesu zdravljenja. Pri težkih obolenjih je še kako pomembno, da skrbimo za svoje telo, zdravo prehrano in vodimo zdrav življenjski slog,? je povedala Vegelj Pirčeva. Zorčeva je dodala: ?Z načinom življenja in z zdravo prehrano lahko okrepimo primarno preventivo in tako že v osnovi preprečujemo nastanek bolezni. Pri tem je izrednega pomena tudi to, da posežemo po zdravih izdelkih naših, slovenskih proizvajalcev.?

?Tudi pri raku dojke se uspešno spopadamo z boleznijo z zdravim načinom življenja in z zdravo prehrano. Slednja je ključ v boju proti raku, zato močno spodbujam projekt Zdravo okolje za zdravje ljudi,? je prizadevanja Mazej Kukovičeve podprla Mojca Senčar.

Mazej Kukovičeva je ob koncu omizja poudarila: ?Slovenija je dežela zdravega okolja. Tega se moramo zavedati in to prepoznati, kot našo prednost. Zemlja prinaša delo in nove zaposlitvene možnosti. Prinaša zdravje in zdravo hrano. Slovenija nam nudi vse, potrebna je le aktivnost.?

Za dodatne informacije se obrnite na:

Mateja Mohorič, asistentka v pisarni Zofije Mazej Kukovič: +386 41775096 , mateja.mohoric@ep.europa.eu

 Share

Državljanski forum ?Evropski ukrepi za reševanje krize ? pogled od spodaj?

Objavljeno

V petek, 23. 11. 2012, je na Gospodarski zbornici v Ljubljani potekal državljanski forum na temo predlogov, ki jih pripravljajo evropske inštitucije in vlade za izhod iz finančne in gospodarske krize.

Člani omizja so se najprej dotaknili ocene trenutnih razmer v EU in doma.  Vsi člani omizja so se strinjali, da je situacija, v kateri se je znašla Slovenija težavna in da se je iskanja rešitev potrebno lotiti hitro in učinkovito. Japec Jakopin, direktor podjetja Seaway je dejal, da mora vsak državljan pomisliti na svojo vlogo pri reševanju krize in se zavedati, da z izobrazbo, ustvarjalnostjo in inovativnostjo postane bolj konkurenčen. Po besedah Marjana Batagelja, direktorja podjetja Postojnska jama, pa je potrebno, da slovenska podjetja ne silijo tja, kjer je kriza, ampak odkrivajo nove trge in nove priložnosti. Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič je pri tem poudarila, da se v krizi rojevajo najboljše ideje in da so tako na osebnem kot gospodarskem področju vzponi in padci. Svet bo še naprej potreboval hrano in vodo, pa tudi luksuz. To lahko Slovenija z vsemi svojimi naravnimi danostmi ponudi svetovnemu trgu in postane dežela zdravja in turizma.

Na vprašanje, kaj bo EU storila za izboljšanje stanja v gospodarstvu in njene vloge v globalnem svetu, sta evropski poslanki Zofija Mazej Kukovič in  Mojca Kleva izpostavili evropsko finančno perspektivo za obdobje 2014 ? 2020. Dobro je, da prihaja močan evropski proračun, ki bo večja sredstva namenil za investicije, inovacije, razvoj malih in srednjih podjetij ter visokotehnoloških podjetij. Zofija Mazej Kukovič je poudarila,  da si je potrebno prizadevati za umik ovir za podjetja in za poenostavitev notranjega trga. Evropski parlament je z regulacijo o gostovanju ter direktivo o evropskem patentu že veliko storil, vendar je po besedah in izkušnjah podjetnikov še veliko dela, predvsem pri poenostavitvi razpisov.

Dejstvo je, da živimo v času, ko je potrebno sprejemati kompromise v dobro skupne prihodnosti. Tudi pri prijavljanju na evropske razpise bo potrebno razmišljati širše in povezovalno. Že samo s povezovanjem na področju podjetništva in turizma znotraj regije v kateri se nahaja Slovenija smo lahko konkurenčni na razpisih EU.

Prav tako je potrebno odpraviti razdvajanje v slovenskem političnem prostoru, ki ga podpihujejo nekatere politične zvezde. Zaradi tega imamo vsi težave. Člani omizja so se strinjali, da je glede reševanja krize v družbi potreben širši in globlji konsenz. K temu pa lahko pripomore vsak državljan – s svojo pozitivno in konstruktivno držo.

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Sloveniji

 Share

Okrogla miza “Zdravo okolje za zdravje ljudi – hrana za zdravje in zdravljenje”

Objavljeno

V petek, 23. 11. 2012 ob 17:30, ste vljudno vabljeni  na okroglo mizo z naslovom ?Zdravo okolje za zdravje ljudi ? hrana za zdravje in zdravljenje? v Centru Evropa, Dalmatinova 4, Ljubljana.

Zdravo okolje je predpogoj za zdravje ljudi. Z globalnega vidika je ključnega pomena preskrba prebivalstva z varno in kakovostno hrano, ta izziv pa je pomemben tudi za Slovenijo. Namen projekta ?Zdravo okolje za zdravje ljudi? je ozavestiti ljudi o koristnosti določenih kultur na zdravje in spodbuditi pridelovanje  zdrave  hrane tako v mestu,  kot na podeželju ter prispevati k trajnostnem razvoju podeželja.

Namen okrogle mize ?Zdravo okolje za zdravje ljudi ? hrana za zdravje in zdravljenje? je predstaviti ključne vidike vpliva prehrane na zdravje. Med govorci in gosti se bosta evropski poslanki Zofiji Mazej Kukovič pridružili strokovnjakinji iz zdravstvenega področja, in sicer mag. Marija Seljak, dr. med. iz Inštituta za varovanje zdravja in predsednica društva onkoloških bolnikov Slovenije prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med.

Prijazno vabljeni.

 Share

PORABO DENARJA NAČRTUJMO OB PREDPOSTAVKI, DA GA BOMO ZASLUŽILI

Objavljeno

Kaj za vsakdanje življenje pomeni večletni proračun? Gre za udejanjanje vizije in politik rasti in razvoja naše Evropske skupnosti. Tudi v družini načrtujemo, kaj bomo zgradili v naslednjih letih, koliko denarja nas bo stalo izobraževanje, koliko avtomobil, računalniki… Pri tem pa moramo ta denar, ki ga nameravamo porabiti, običajno šele zaslužiti. Del tega imamo verjetno privarčevanega, vse ostalo pa je usmerjeno v verjetnost, da bomo zmogli ta denar zaslužiti in ga posledično vlagati v zadovoljevanje naših potreb za kakovost življenja.

V Evropi imamo v času, ko načrtujemo Finančni okvir do leta 2020 (za podlago imamo Strategijo 2020, ki je hkrati vizija in vsebinska zasnova Evrope), žal gospodarsko rast v ponovnem upadanju, kar vzbuja tudi negotovost. Vsi si želimo Evrope, ki bi zadovoljila pričakovanja ljudi, ne samo pričakovanja bank. Če so pričakovanja previsoka, potem bomo vedno nezadovoljni.

Ostati moramo na realnih tleh. Pri tem pa v Evropskem parlamentu opozarjamo, da bo ta proračun edini vir, ki ga bodo imele države za investicije. Investicije pa odpirajo tudi nova delovna mesta. Pomisleki so tudi glede napovedanega znižanja proračuna proti prejšnjemu. Ta naj bi štel okrog 70 milijard eurov, pri 1000 milijardah je to celih 7 %. V načrtu je več Evrope z manj denarja. To hkrati pomeni, da bomo morali sredstva bolj kakovostno in učinkovito porabiti. Tudi danes lahko vidimo nekatere projekte v Sloveniji, v katere je bil vložen evropski denar, kasneje pa ni bilo obljubljenega števila novih delovnih mest.

Za Slovenijo je najbolj zaskrbljujoče zmanjšanje kohezijskih sredstev. Barroso je sicer danes v svojem govoru obljubil, da bodo znižanja prerazporejena v vse dele proračuna. Vsi živimo v času resne krize in resnih omejitev. Prihodnost moramo načrtovati z rastjo in varčevanjem vzporedno. Vendar rasti ni mogoče naročiti, potrebno vzpostaviti pogoje, predvsem pa prepričati ljudi, da je v vsakem posamezniku del rešitve. Nove ideje se bolj pogosto pojavljajo bolj v času krize, kot v času blagostanja.

Glede na slabšanje gospodarske situacije v Evropi, moramo načrtovati sredstva, ki jih bomo realno lahko pridelali. Zato, da bomo brezposelnim dali novo upanje, se morajo podjetja bolj odpreti in se povezovati na evropski ravni. Se povezovati skupaj s centri znanja. Danes ni čas samotnih jezdecev ampak je čas v katerem smo odvisni drug od drugega in je čas, ko smo lahko politično in gospodarsko močnejši le v združeni Evropi.

Zofija Mazej Kukovič MEP

 Share

Mednarodni dan preudarne rabe antibiotikov – 18.11

Objavljeno

Dragi bralci,

odkritje antibiotikov in antimikrobnih zdravil je v zgodovini človeštva pomenilo eno izmed največjih odkritij na področju ohranjanja in izboljšanja zdravja ljudi. Kljub vsem uspehom prejšnjega stoletja in zmanjšanju stopnje umrljivosti pa se danes soočamo s povsem drugačnim fenomenom -z antimikrobno odpornostjo.

Antibiotiki ob nepotrebni in neprimerni uporabi storijo več slabega kot dobrega. S pretirano rabo antibiotikov in antimikrobnih zdravil namreč dosegamo nasprotni učinek in razvijamo odpornost na zdravila, ki bi nam pravzaprav morala pomagati. Antimikrobna odpornost je ena izmed  največjih globalnih groženj humanemu zdravju, saj obstaja nevarnost, da ponovno oživijo bolezni, ki smo jih v 20. stoletju uspeli izkoreniniti, npr. tuberkuloza, pljučnica..

Mednarodni dan preudarne rabe antibiotikov je namenjen ozaveščanju ljudi o problemu, ki se ga mnogokrat, ko čakamo v čakalnici s težkim prehladom, ne zavedamo. Pomembno je, da smo obveščeni o posledicah nepravilnega in nepotrebnega zauživanja antibiotikov in ostalih antimikrobnih zdravil, saj slednji zdravijo bakterijska in ne virusna obolenja. Vsekakor je pred zauživanjem potrebno posvetovanje z zdravnikom.

Evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič se v Evropskem Parlamentu zavzema za zmanjšanje antimikrobne odpornosti. Kot poročevalka v senci za dosje “Microbial Challange – the rising threats from antimicrobial resistance” je opozorila na številne probleme in na nujnost sprememb in ukrepov tudi na evropskem nivoju.

Dragi prijatelji in prijateljice, zdravje je eno in edino. Pomembno je, da se zavedamo te neprecenljive vrednote in jo skušamo ohranjati na skrben, racionalen način; tudi s preudarno rabo antibiotikov.

Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

 Share
WordPress theme: Kippis 1.15