ŽENSKE V EVROPI

Objavljeno

Ob naraščajoči temperaturi pred volitvami v Evropski parlament se čedalje bolj oglašajo tudi ženske. Zavedajo se, da vsak glas šteje in da v Evropskem parlamentu ne bo poslank brez njihove podpore.

Ključno vprašanje današnje moderne dobe je, kako naj bo ženska, ki si želi politične ali gospodarske kariere, hkrati mati in žena. Osebno sem doživela vse, pa vendar nikoli nisem imela vsega hkrati. Pomeni, da je moja kariera zahtevala veliko osebnih kriz v relaciji do moža in posredno do cele družine.

V knjigi VOZ NA STRMINI sem zapisala:

?Nikoli nisem bila feministka in nikoli nisem objokovala krivice, ki naj bi jo delali moški ženskam, da le-tem ne uspe. Pa vendar sem veliko razmišljala o razlikah med državami, kadar gre za vprašanje vloge žensk. Iskala sem odgovore na to, kako je severnim državam uspelo uravnotežiti spole tako v gospodarstvu kot v politiki. Tudi tu gre najprej za kulturni premik v glavah celotne družbe, najbolj pa v ženskah samih. V zdravstvu je področje managementa precej uravnoteženo glede števila žensk in moških, v sami stroki pa prevladujejo ženske. Torej je mogoče!

Veliko sem brala o Mariji Tereziji, Katarini Veliki, Elizabeti … Res je, da so oblast podedovale, to je bila njihova prednost. Toda pomembneje se je ozreti na njihove razvojne projekte in hkrati na obvladovanje materinskega poslanstva. Veliko zgodbic je razširjenih o njihovem odnosu z moškimi?ljubimci. Še danes le redki priznajo, da je ženska lahko tudi sposobna.

Tudi jaz sem skozi življenjske izkušnje ugotovila, da je bolj prijazno okolje za ženo, mater, gospodarstvenico ali političarko v politiki možno in ga je nujno oblikovati. Zato je moj osebni cilj, da bodo dekleta lažje doživljala vse hkrati; materinstvo, kariero in vlogo žene. Kako pa mé, generacija šestdesetih? Otroci so že odrasli in zapustili gnezdo. Lahko si uredimo način življenja tako, da ne brišemo prahu iz polic, sesamo, pomivamo, likamo … Tu je še velika priložnost za podjetniško vejo servisov. Mé pa si rezervirajmo prosti čas in se raje posvetimo skrbi za lastno telo in dušo. Poskrbimo za odnos do našega partnerja. Statistike kažejo, da je več skokov čez plot pri moških. Zakaj? Ker si ženske ne vzamemo časa niti zase, kaj šele za partnerja!

Zofija Mazej Kukovič

 Share

Pismo Jaka Dvornika

Objavljeno

Spoštovana gospa Zofija,

Vesel sem, da si si ponovno vzela čas, kljub obilici dela ki ga imaš, tako kot pred 10 leti, ko si prevzela vodenje našega nogometnega kluba. Takrat si se dela lotila s svojo odločnostjo, vztrajnostjo in prefinjenostjo in ga uspešno zaključila z uvrstitvijo v 1. slovensko nogometno ligo. Tudi lepa pokrita tribuna je v veliki meri sad tvojega dela. V zdravstveni postaji v našem kraju v laboratoriju za odvzem krvi uspešno dela aparat katerega si ob svojem obisku kot ministrica za zdravje predala svojemu namenu.

Sedaj se podajaš novim izzivom naproti… Verjamem, da boš tudi temu kos, kot si bila kos mnogim izzivom in situacijam do sedaj, saj ti kot belovojskemu dekletu ni bilo v življenju nikoli prizanešeno, kar je razbrati tudi iz tvoje knjige.

Življenje te je izoblikovalo v odločno osebo, pa si vedno našla čas tudi za prijatelja, znanca. Zofija, nikoli ne bom pozabil, kako si mi nabrala in posušila zdravilne rože za čaj, ko sem bil bolan. Hvala ti.

Lep večer želim vsem,

Jaka Dvornik

 Share

OBVLADOVANJE KRIZE

Objavljeno

V Strokovnem svetu in Gospodarskem forumu Slovenske demokratske stranke smo se odločili za organizacijo konference z naslovom OBVLADOVANJE KRIZE iz razloga, ker želimo obračati trend pesimizma med gospodarstveniki in podjetniki v sfero inovativnosti, ustvarjalnosti in optimizma.

Konferenca bi naj dala odgovor na tista vprašanja, ki se v naši državi skoraj ne pojavljajo, oziroma imajo status ?drugorazredne teme?. Kriza je predstavljena kot nekaj nemogočega, kar se dogaja samo nam, kot nekaj neobvladljivega, nekaj, kar vzpodbuja strah med množicami, kot izgovor za slabo vodenje, kot posladkana tolažba, da je kriza priložnost brez konkretnih strategij. Te predstave o krizi se širijo zadnje mesece na vseh naslovnih straneh vsak dan in vsako uro. Stopnja optimizma v gospodarstvu je po anketah na najnižji točki. Ali smo prestopili mejo, ko se nehamo boriti tako politiki kot gospodarstveniki in podjetniki in se prepuščamo tolažbi socialnih transferjev, ki jih je iz dneva v dan več?

V krizi pride do izraza (ne)sposobnost in (ne)morala voditeljev tako na političnem kot na gospodarskem in podjetniškem prizorišču. Kam lahko uvrščamo voditelje potem, ko je v nekaj mesecih izgubilo delo več kot 20.000 ljudi in šlo v stečaj skoraj 200 podjetij? Z izgovorom krize prehajamo preko socialnih transferjev iz vrednote DELO v NEDELO. Še desetletje bomo čutili te posledice, kajti ustvariti novo mesto pomeni nekaj več energije in sredstev kot pa ga obdržati na primer v še zdravih jedrih podjetij, ki so se jim zaklenila vrata. Kako obvladovati krizo, da ne bo prešla iz gospodarske v socialno, kar ima lahko neslutene posledice?

Ljudje, ki izgubljajo službe, so močno prizadeti najprej sami, nato pa njihove družine oziroma njihovi najbližji. Zelo je ranjeno njihovo dostojanstvo, izpostavljeni so psihosomatskim obolenjem. Vrste pred psihiatričnimi bolnišnicami se daljšajo … Prizadeti so otroci brezposelnih staršev, ne samo materialno, ampak je tudi njih sram, da so njihovi starši ?nepotrebni? v družbi.

?NE LE, KAR MORA, KAR MORE, TO MOŽ JE STORITI DOLŽAN.? Iz svojih izkušenj vodenja podjetja in vodenja ministrstva v kriznih razmerah vem, da je moč na videz nepremagljive situacije reševati samo skupaj z zaposlenimi. Ljudem je treba povedati resnico in možne posledice stanja. Hkrati pa jim je nujno z vizijo in intuicijo jasno pokazati možne izhode in njihovo vlogo in odgovornost pri tem. Jasno jim mora biti, kaj lahko doprinesejo sami, koliko je obstoj delovnega mesta odvisen tudi od njih samih. Ko se bodo počutili vključene, se bodo njihovi potenciali odprli do neslutenih možnosti. Samo čudili se boste ljudem, ki so bili v vaši percepciji kot neperspektivni, kaj zmorejo doprinesti k izboljšanju stanja. Ne boste jih prepoznali. Pripravljeni so delati veliko več časa, za katerega so plačani, če le vidijo, da obstoja ena sama drobtinica upanja za obstoj. Zaposleni se bodo odprli z inovativnimi idejami, izboljšavami, ki presenečajo. Tudi nore ideje se lahko izkažejo kot najboljše, unikatne, uporabne, drugačne, če jih vodje znajo prav slišati. Denar ni edini motivator, tudi javne pohvale in pozornost do inovativnih in ustvarjalnih posameznikov zadostuje.

Voditelji na političnem in gospodarskem področju lahko veliko pripomoremo k vzpodbujanju samozaposlovanja, do razvoja malih podjetij. Poznam mnogo podjetnikov, ki so odšli iz podjetij v času krize v devetdesetih, nekateri tudi kot tehnološki viški, pa so danes izjemno uspešni. Seveda potrebujejo primerno pomoč (in infrastrukturo) s strani Vlade in vodij v podjetjih predvsem s poznavanjem potreb trga, s poenostavitvijo upravnih postopkov, z nujnim začetnim kapitalom, z oprostitvijo davkov za določen čas, z ?odprtimi vrati? v podjetju, iz katerega posameznik odhaja.

Vsakega, ki se spušča v podjetniške vode, je strah, da ne bo uspel. Tudi Bill Gates je kot najbogatejši zemljan dejal, da ga je vedno strah, da ga bodo v poslu premagali, da bo zaostal … pa vendar ni obupal in je še vedno najboljši.

Vlada mora dati vzpodbude še posebej za samozaposlovanje mladih, ki jih je že 10.000 brezposelnih. Zakaj čutijo takšen strah pred samozaposlitvijo? Tudi zaradi vzgoje tako doma kot v šoli, še vedno čakajo na zaposlitev v javni upravi ali pa velikem po možnosti državnem podjetju. Še vedno dojemajo, da je to največji porok za varnost in dolgoročno zaposlitev. Takih zaposlitev čez nekaj let ne bo več, zato moramo dati jasen signal, da je edina pot v samoiniciativi, ustvarjalnosti, pogumu za samozaposlitev in razvoj malih in srednjih podjetij.

Ukrepi Vlade morajo biti tudi na večjem uporabnem izobraževanju tako za delavce na čakanju, kakor za tiste, ki so brezposelni. Ne izobraževati samo zato, da mine čas, ampak da so ta znanja naravnana na potrebe trga. Razen pri mladih, predvsem primanjkuje funkcionalnih znanj na področju informacijskih tehnologij. Moja izkušnja je, da smo v podjetju iz ljudi, ki so znali ?inštalirati radiator?, preko motivacije in usposabljanja ustvarili ekipe, ki postavljajo tehnološko najzahtevnejša postrojenja v elektrarnah. Gradijo elektrarne! Razlika je vidna, je mogoča, predvsem pa jo je možno doseči z dolgotrajno vztrajnostjo, z vizijo in pogumom. Dojeti, da je samo vseučeči se posameznik in vseučeče se podjetje sposobno fleksibilnosti za prilagajanje na nove razmere, je v praksi težko. Boli. Pa vendar je ta bolečina poplačana z novo perspektivo. V vsakem primeru je človek v središču poslovnega procesa, takrat je upanje na uspeh. Ko ta filozofija postane del vsakdana, se pričnejo spremembe na boljše.

Katere so nove storitve in produkti, ki so opora pri obvladovanju krize?

Za širši nabor le-teh predlagam, da raziskovalni inštituti predstavijo tiste raziskave, ki so še skrite v laboratorijih in še neprenesene niti do pilotnih izvedb, kaj šele v prakso. Pri tem pogledu nikakor ne zanemarimo vidika potreb trga. Odprte priložnosti za samozaposlitev in za mala ter srednja podjetja;

Zaščita in sanacija tal
Čiščenje voda
Učinkovita raba energije
Zbiranje in predelava odpadkov
Alternativni viri energije
Implementacija širše uporabe informacijskih tehnologij tudi za socialna omrežja
Odpadek kot energent
Storitve za pomoč starejšim na domu
Gospodinjski servisi
Servis urejevanja okolja
Delo na domu
Uporaba priložnosti, ki jih dajejo gozdovi – biomasa, izdelki iz lesa
Pridelava ekološke hrane in vzreja drobnice
Učenje in prenašanje znanj domače obrti
Slovenija kot svetovni okoljevarstveni laboratorij
Pitna voda
Mreža izposojevalnic koles po vseh mestih
Informacijski servisi za gospodinjstva
Ozrimo se v naravne danosti, ki jih imamo v Sloveniji ne samo v smeri turizma, ki ga nikakor ne znamo prekopirati recimo od Švice, ampak v smeri izkoriščanja gozda in vodnih virov.

Lahko ustvarjamo manjše količine z večjo kvaliteto, predvsem kar se tiče hrane. Zakaj moramo v decembru jesti paradižnik, ki razen oblike nima nič skupnega s paradižnikom?

Poiskati moramo način prestrukturiranja gospodarstva, ki bo dajal človeku in naravi prijazne izdelke in storitve. Izobraziti moramo ljudi v ozaveščene in odgovorne kupce, ki bodo pripomogli k selekciji storitev in produktov. Da bodo znali in da bomo znali ločiti med tistimi produkti, ki so nepotrebni in med tistimi, ki dajejo kakovost življenju in ohranjajo mater zemljo.

Zofija Mazej Kukovič

 Share

Alkohol in škoda v družbi

Objavljeno

Alkohol je v prvi vrsti pomemben dejavnik tveganja za raka kot za številne druge kronične bolezni. Škodljivo pitje alkohola ne vpliva samo na tistega, ki pije, ampak žal tudi na vse druge. Vožnja in delo pod vplivom alkohola, pitje v času nosečnosti, nasilje, povezano z uživanjem alkohola, so prepogost vzrok za prezgodnjo smrt največkrat mladih ljudi, za invalidnost in za hudo socialno stisko.

Škodljivo in tvegano pitje alkohola je vzrok za več kot 7% prezgodnje obolevnosti in umrljivosti v Evropi in hkrati predstavlja tudi veliko ekonomsko breme za družbo. Skupni stroški na nivoju Evropske unije zaradi posledic pitja alkohola znašajo več kot 1,3% BDP.

V prvi polovici leta 2008 smo v okviru predsedovanja Svetu zdravstvenih ministrov Evropske unije skupaj s Španci organizirali konferenco na temo KAKO ZMANJŠATI BREME ALKOHOLA. Najpomembnejši zaključek te konference je bil, da je nujno zajeziti vse večje pitje alkohola pri mladih s skupnim pristopom na evropskem nivoju. Da mora v vseh državah Evrope potekati interdisciplinaren projekt ozaveščanja mladih, izobraževanja, vzpodbujanja zdravega načina življenja, vzgoje v družini, organiziranega dela z mladimi, ki so že zapadli pod vpliv alkohola. Predvsem manjka odkritih razgovorov o tej problematiki vse do takrat, ko se redki posamezniki odločajo o zdravljenju. Edino s skupnim pristopom lahko pričakujemo znižanje katastrofalnih posledic alkohola v družbi. Pri tem je pomembno tudi poznavanje kulture pitja alkohola kot dodatka hrani, kar je v mnogih državah Evrope običaj.

Zgolj kazni na različnih področjih, tudi na področju eventualne obveze plačila zdravstvenih storitev za tiste, ki jim je pitje povzročilo posledice na zdravju, ne rešujejo problema. Vprašanje je tudi, kako bo človek, ki daje vsak poslednji evro za alkohol, lahko plačal storitev, če se mu bo zgodila nesreča? Kako bo zakonodajalec rešil to vprašanje?

Zofija Mazej Kukovič

 Share

SVETOVNI DAN ZDRAVJA KLIC K ‘ZDRAVI PAMETI’

Objavljeno

Vzdušje med ljudmi v veliki meri zaznamujejo voditelji. Naša Vlada se vse preveč naslanja na pesimistično prikazovanje stanja v državi – nasmeha in optimizma ni nikjer. To stanje povzroča tudi stres pri marsikomu, podaljšuje čakalne vrste v zdravstvenih ustanovah in še posebej v psihiatričnih bolnišnicah. Ljudje potrebujemo pozitivne vzpodbude, potem smo sposobni premagovati tudi velike krize.

Svetovni dan zdravja nas opozarja tudi na to, da je posebej v nerazvitem delu sveta veliko nalezljivih bolezni, lakote in revščine. Revščina pa je po vseh znanstvenih dokazih velik razlog za krajšo življenjsko dobo. Če k temu dodamo še večje uživanje alkohola in kajenje,so dani vsi pogoji za težke bolezni kot je rak, za katerim zboli že vsak četrti prebivalec Evrope. Brezposelnost, ki se v Sloveniji močno povečuje,bo imela za posledico tudi revščino in vse kar spada zraven.

Včeraj smo skupaj s Predsednikom SDS Janezom Janšo, obiskali Društvo paraplegikov v Novem mestu. Kljub temu, da živijo z omejitvijo, ki jo premagujejo z invalidskim vozičkom, je na njihovih obrazih nasmeh, optimizem, razmišljanje o bodočih načrtih. Kako znajo ti ljudje ceniti lepote življenja! Vsak mesec bi lahko Vlada obiskala podobne institucije, ki jih je na stotine v Sloveniji, potem bi ugotovila, da se je vredno boriti in ne samo upravičevati slabega stanja s krizo.

Vlada si daje vse več dela s kadrovskimi menjavami. Zadnja, za večino Slovenije neopazna je bila zamenjava direktorja Bolnišnice v Murski Soboti. Ta človek je pripeljal bolnišnico iz dolgoletnih izgub, jo opremil, posodobil … Ljudje ga imajo radi ne samo v Bolnišnici, ampak tudi v okolju. Kakšen smisel imajo ta dejanja?

Komu koristijo? Državljankam in državljanom gotovo ne.

Tudi nov Urgentni center v Kliničnem centru in še na devetih drugih lokacijah po Sloveniji si državljanke in državljani zaslužimo in Vlada je to obljubila. Pa se je kljub temu ponovno zataknilo pri gradnji Urgence v Ljubljani, napovedana je prekinitev gradnje za leto in pol. Vračamo se torej nazaj v stare prakse, kjer so se bolnišnice gradile desetletje. Pravijo, da ni načrtov – vsak načrt je danes možno narediti znotraj tridesetih dni in noči – če je politična volja. Očitno pa je bolj enostavno iskati izgovore v delovanju prejšnje vlade in v svetovni krizi.

Vzemimo si dan za razmišljanje in delovanje po ?zdravi kmečki pameti?.

Zofija Mazej Kukovič


 Share

SLOVENIJA V EVROPSKI DRUŽINI

Objavljeno

V devetdesetih sem si utirala pot gospodarstvenice v času, ko se je dogajala največja tranzicija gospodarstva – prehod iz centralno vodenega dogovornega načina gospodarjenja v tržno naravnan sistem. Takrat je bil čas pogumnih in hitrih odločitev in predvsem hitrega prilagajanja na nove razmere. Z veliko vero v bolj demokratično prihodnost sem skupaj z zaposlenimi uspela rešiti podjetje, ki je bilo obsojeno na propad. Naučila sem se, da je to bitko mogoče dobiti samo z odkritim dialogom do ljudi, s prikazovanjem realnega stanja in morebitnih posledic ob najslabših in najboljših možnih scenarijih.

Kasneje, ko sem vstopila v politiko, sem najbolj pogrešala zavedanje o nujni učinkovitosti uradnikov in zavedanje, da smo v službi ljudstva. Kljub preprekam mi je uspelo motivirati ekipo in kasneje širši krog uradnikov za izjemno delo na vseh prioritetnih področjih. Seveda so ostala tudi neobdelana področja, vendar smo z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 – 2013 postavili vse bistvene smernice za razvoj slovenskega zdravstvenega sistema.

Izkušnje, ki jih imam iz vodenja podjetja, so precej večje kot pa izkušnje iz politike, zato tudi težko razumem današnjo situacijo v državi in današnji odziv politike na aktualne razmere. Ne zadostuje samo lepo govoriti, ampak je predvsem potrebna tudi akcija.

Slovenija je danes članica Evropske unije s skupno valuto. Koliko modrih korakov in poguma je bilo potrebno, da je to danes resničnost. Dolgoročno dobre poteze so namreč redkokdaj všečne, ker nimajo takojšnjega učinka. Zato se politiki večkrat naslanjajo le na všečne kratkoročne ukrepe, ne glede na posledice. Gre samo za trenutno željo, za ugajanje volilcem.

Ljudje se običajno združujemo šele takrat, kadar nas v to silijo razmere; želja po večji varnosti in stabilnejši valuti, ki bi zagotavljala rast gospodarstva s konkurenčnimi prednostmi, dvig kakovosti življenja, zdravo okolje, perspektivo za mlade.

Vstop Slovenije v evro področje leta 2007 je bil velik in zahteven korak za Vlado Janeza Janše. Posledica uvedbe evra v slovenski prostor je bila na prvi pogled nekaj samoumevnega, nekaj, kar pomeni povečano inflacijo in dvig cen v trgovinah.

Vendar se je članstvo Slovenije v skupini evra izkazalo kot eden izmed bolj pozitivnih učinkov na gospodarstvo v času današnje gospodarske krize. Kljub temu je bil največji očitek Vladi inflacija, globalne krize nihče ni želel prepoznati in priznati. Ključni stavki takratne opozicije so bili, da ?ta vlada ni naredila nič koristnega za Slovenijo.?

Iz časovne distance 100-tih dni Vlade Boruta Pahorja se Slovenija in njena bližnja preteklost pokaže v drugačni luči. Od prvega dne dalje je vsepovsod ena sama beseda ?Kriza – svetovna kriza?, s katero se opravičujejo alarmantno slabe razmere v Sloveniji. Vsakdo, ki vsaj malo potuje po svetu ali prebira tuje časopise, je vedel, da je bil začetek krize že konec leta 2007. Kako smo uspeli obvladovati krizo, ki je populizem v Sloveniji ni priznaval in ko je bila od vseh kazalcev uspešnosti le 6% inflacija nad načrtovanim? Brezposelnost in gospodarska rast sta bili najboljši od osamosvojitve Slovenije. Danes nihče ne omenja, kako velike prednosti ima Slovenija, ker je uvedla evro, da ima stabilno valuto in s tem izjemno izboljšane pogoje gopsodarjenja. Nihče ne omenja, da padajo nacionalne valute Poljske in Madžarske za skoraj odstotek na dan v obdobju januarja 2009 in da izgubljajo 20% vrednosti v mesecu dni. Nihče ne omenja, kaj bi pomenilo oklevanje pri vstopu v evro območje, kje bi bili danes, ko se vsakdanje odpuščanje delavcev opravičuje s svetovno krizo? Rdeča nit očitkov prejšnji vladi je bila inflacija, afera Patria in revščina. Kaj je resnica, lahko danes državljanke in državljani občutimo na lastni koži.

Vsak dan v povprečju 200-300 ljudi na dan izgubi službo. Iz svojih izkušenj težko razumem tako počasno in neučinkovito reagiranje politike na razmere v gospodarstvu in v finančnem sektorju kjlub temu, da imamo veliko prednost v stabilni valuti.Zakaj se nihče ne vpraša ne samo o socialni pomoči brezposelnim, ampak predvsem o njihovem občutku manjvrednosti in o njihovem dostojanstvu. Števec novih brezposelnih, ki se neusmiljeno vrti naprej, sam zase ne zna reševati teh krutih posledic.Tudi daljšanja vrst v psihiatričnih bolnišnicah ne more rešiti.

Od Vlade se pričakuje zagon investicij v infrastrukturo, v alternativne vire, v informacijsko podporo, v učinkovito ravnanje in koriščenje odpadkov, v pospešeno gradnjo železnic. ?Varčevanje na kavi? je sicer všečno, toda za prave rešitve je potreben pogum in sposobnost hitrega odločanja za strateško pomembne projekte.

Kaj pa zdravstvo?

Zelo me preseneča, da naenkrat ni več zaznati težav s čakalnimi dobami, nihče več jih ne objavlja, nihče se ne trudi za njihovo skrajšanje. Minister je le izjavil, da so čakalne dobe povsod po Evropi. Ali je to dovolj dobro opravičilo, se lahko s tem sprijaznimo ali pa so bile čakalne dobe samo tema za prejšnjo vlado? Brezposelnost slabo vpliva tudi na zdravje ljudi in s tem se čakalne dobe samo še podaljšujejo. V mojem mandatu smo nazadnje čakalne dobe javno objavili v juniju 2008 in čas bi bil – tako je zapisano tudi v Resoluciji, ki jo je potrdil Parlament – da smo vseskozi informirani o Nacionalnih čakalnih dobah.

Ob nastajajoči brezposelnosti bi morali usmeriti podporo tudi razvoju novih storitev, naprimer ustvarjati pogoje za servisne dejavnosti, kot bi lahko bila oskrba starejših na domu. Morali bi vzpostaviti možnosti za delo na domu, tudi za polovično štiriurno delo. Postaviti in sofinancirati program za dodatna izobraževanja brezposelnih, postaviti možnosti za organizirano prostovoljno delo. To so le nekatere izmed rešitev, predvsem pa je potrebno mozaik rešitev sestavljati iz drobcev in to zelo hitro.

Tudi okolje je tisto, ki ima svoje zahteve in priložnosti hkrati. Omejevanje vplivov na okolje in učinkovitejše rešitve za ohranjanje zdravega okolja so tudi velika priložnost za nova delovna mesta. Deponije, izpusti dimnih plinov, izpusti toplogrednih plinov, onesnaževanje voda, vse, kar povzroča bolezni. Že vsak četrti Evropejec ima raka in številka samo še narašča. To so življensko pomembne teme, ki nam bodo pomagale ohranjati delovna mesta, naravo in zdravje ter posledično kvaliteto življenja.

Prišel je čas, ko moramo skupaj iskati rešitve, prestiž bo moral ostati tam nekje izven nas. Danes moramo krizo preprečiti, preživeti in hkrati razvijati nove priložnosti. Od aktualne politike pričakujem akcijo. Je to morda preveč?

 Share

PRILOŽNOSTI ZA GOSPODARSTVO VELENJA IN ŠOŠTANJA, KI JIH VZPODBUJA RECESIJA

Objavljeno

Ne glede, kje se nahajamo danes, si moramo pri načrtovanju prihodnosti postaviti v ospredje globalne negotovosti,ki jih dodatno prinaša finančna kriza in recesija. Vprašanja, ki si jih moramo danes postaviti tako politiki, kot gospodarstveniki, so:

Koliko let bo potrebovala globalna ekonomija, da se bo vrnila na nivo pred krizo?

Kako bodo svet spremenile inovacije na področju energetike in koliko bomo sposobni omejiti toplogredne pline ter omiliti vpliv klimatskih sprememb?

Kakšno ceno bo svet plačeval za pitno vodo, ki je največjem delu oble primanjkuje?

Kako revitalizirati in ohraniti čisto okolje in s tem zdravje živih bitij?

Kako ob zniževanju kupne moči in potrošnje ohranjati delovna mesta in kreirati pogoje za nova, kako se izogniti večjim odpuščanjem delavcev?

Kako vzpostavljati pogoje za starajočo se družbo ob zmanjšanih prihodkih?

Globalizacija je v zadnjih dvajsetih letih potiskala ?blaginjo?navzgor z močno gospodarsko rastjo, z veliko mero onesnaževanja okolja in z pretiranim kopičenjem bogastva pri peščici zemljanov. Ljudje smo si zadali preveč namišljenih potreb, ki so pripeljale naravo in prebivalstvo na točko,kjer se bodo morali spremeniti odnosi do vseh deležnikov.

Danes je svet in z njim Šaleška dolina, kjer se je že pred davnimi stoletji razvil Šoštanj, Velenje pa v zadnjih petdesetih leti, pred temi vprašanji, ki zahtevajo jasne odgovore in ukrepanje.

Šaleška dolina je na področju gospodarstva v intenzivni dobi industrializacije povezana z veliko superlativi;(današnji čas pa se že dotika postindustrijske dobe z dodatnimi zahtevami)

– največje slovensko podjetje Gorenje

– največji slovenski premogovnik

– največja termoelektrarna Šoštanj

– eno največjih slovenskih gradbenih podjetij Vegrad

– eno izmed večjih inženirskih podjetij na področju varovanja okolja Esotech

– eno izmed starejših naravnih zdravilišč Topolšica ob boku z Bolnišnico

– Pred nekaj stoletji so iz Šoštanjske tovarne usnja izvažali po celem svetu

– Vstop v nedrje Šaleške doline pa je preko Šmartnega ob Paki, ki je kot najmanjši imel nogometni klub v 1.ligi

– tu so doma športniki svetovnega formata, Srebotnikova, Čeplakova,Bernard Vajdič …

Recesija se že in se bo gotovo odrezala na vseh področjih. Gorenje, ki ima za slovenske razmere edinstveno globalno prodajno mrežo, je v 95% vezano na izvoz in s tem na države, kot so Nemčija, Francija … v katerih že krepko odmevajo znaki recesije. Premogovnik Velenje mora poleg rednih stroškov skrbeti še za sanacijo degradiranega okolja in za številne delovne invalide, je še kako občutljiv na cene energije in ostale potrebe trga. Termoelektrarna Šoštanj, ki se pripravlja na izgradnjo šestega bloka, je seveda močno odvisna od sposobnosti financiranja bank, ki so dokaj blokirane zaradi prekinjenih medbančnih posojil. Tu bo verjetno potrebno interveniranje Vlade, da ne bo prišlo do velikih časovnih odmikov. Tudi gradbinci imajo največ poslov na področju gradnje za trg,le ta pa zahteva finančne vire visokih vrednosti, ki so čedalje bolj utesnjeni zaradi sprememb na medbančnem trgu. Srednje velika in mala podjetja,ki so vezana samo na enega večjega kupca, so v veliki nevarnosti, zaradi prevelike soodvisnosti in eventualnih likvidnostnih težav ter izgube pomembnega dela posla.

Za zgled si moramo postaviti ukrepe največjih držav, kjer se politika zelo hitro in celovito odziva in intervenira ter pomaga gospodarstvu. Pri nas so ti mlini nekoliko prepočasni, kar lahko povzroči nepopravljive posledice. Kriza se realnega sektorja še ni dotaknila v celoti, zato še tudi ni pokazala vseh slabih točk. Najvažnejša naloga politike in vodilnih gospodarstvenikov je, prebroditi krizo z čim manj odpuščanja delavcev in ohranitvijo čim več podjetij. Managment je v fazi redefinicije strategije,mnogo energije pa bo potreboval tudi za sodelavo s sindikati, ki razumno reagirajo , v kolikor gre za politiko odprtih kart. Gospodarski steber je tisti, ki drži pokonci tudi pokojninsko, zdravstveno in socialno blagajno, le te so ključnega pomena za medgeneracijsko sožitje.

Kako preživeti in se hkrati razvijati? Moja razmišljanja bazirajo na osebnih izkušnjah in delnem poznavanju svetovnih trendov. Ključne panoge v Šaleški dolini imajo nekaj desetletno prihodnost, le da se bodo morala prilagajati razmeram in intenzivno nadgrajevati z novimi storitvami in produkti. V dolini je mnogo specifičnih znanj, ki so med sabo kompatibilna, le združevati jih je treba in to je dobra priložnost, ki bo morda bolj prišla v poštev v kriznih časih.

Globalni trendi, za katere obstajajo sinergična znanja v gospodarskih družbah Šaleške doline, so: NA PODROČJU RAZVOJA, DIZAJNA IN IZVEDBE PROJEKTOV UČINKOVITE RABE ENERGIJE, ALTERNATIVNIH VIROV ENERGIJE IN S TEM VAROVANJA OKOLJA TER EKOLOŠKA GRADNJA. Znanja, ki so se tod razvila, omogočajo tovrstno dejavnost tudi pod zemljo, posebej pri graditvi infrastrukture.

Z razvojem inovacijskih središč in tehnoloških parkov, se daje možnost mladim intelektualcem, da se vračajo domov in da razvijajo podjetništvo. Na ta način bi se intenziviral razvoj sektorja storitev, ki bi bile podpora zgoraj omenjenega področja.

V podporu turizmu, zdravilišču in starejšim, pa je priložnost razvoja zdravstvenih servisov, servisov oskrbe za starejše in negovalne bolnišnice. Vasi po okoliških hribih so najlepše lokacije za razvoj individualnega turizma povezanega z zdravim načinom življenja.

Lokalne oblasti pa morajo skupaj z Vlado najprej zagotoviti cestno in komunikacijsko infrastrukturo

Prebivalstvo Velenja in Šoštanja in seveda tudi Slovenije pričakuje, da izgubimo čim manj delovnih mest in da oblikujemo prostor za nova, inovativna delovna mesta. Tod so doma pogumni in delovni ljudje, ki znajo zavihati rokave, zvezde pa so vedno na strani pogumnih.

 Share
WordPress theme: Kippis 1.15