IZSTOP IZ EKIPE TIK PRED NAJVEČJO TEKMO

Objavljeno 7. novembra 2011

Slovenija je imela prvič v zgodovini priložnost tekmovati na svetovnem nogometnem prvenstvu v letu 2002 v Koreji. Že sama uvrstitev na to prestižno tekmovanje je bilo za športnike, oboževalce in za popolne laike najbolj gledanega športa na svetu, en sam ponos in veliko pričakovanje. Ker sem v tistem času predsedovala nogometnemu klubu Šmartno ob Paki, sem se tudi sama udeležila ogleda naših tekem skupaj z mnogimi Slovenci.

Ko je bilo pričakovanje pred pričetkom tekem največje, je izstopil iz ekipe naš takrat dober nogometaš, ki se zaradi lastnega prestiža in zvezdništva ni hotel ravnati po smernicah glavnega trenerja.

Kdo je pridobil in kdo je izgubil? Pridobil pravzaprav nihče, razen tekmecev, ki so nas kasneje premagali v vseh tekmah. Izgubila pa je Slovenija, naša domovina, katere zastave so ponosno plapolale v vročem azijskem vetru.

Danes je kolega dr. Virant iz vlade Janeza Janše predstavil svojo listo za državnozborske volitve. Njegov izstop iz naše ekipe me spominja na svetovno prvenstvo v Koreji. Treniral je z nami, dal tu in tam tudi kakšen gol, tik pred največjo tekmo, ki se imenuje volitve, pa je izstopil. Izstopil je v času, ko Slovenija najbolj potrebuje timski duh in ustvarjalne odnose. Zdaj ko Slovenijo čakajo še težji časi obvladovanja ekonomske, finančne in socialne krize. Kdo bo pridobil oziroma zgubil? Rezultat bo znan 4. decembra. Že danes pa je jasno, da ob prevelikem zvezdništvu izgublja Slovenija.

Zofija Mazej Kukovič

VLAGANJA V RAZVOJ ZAPOSLENIH : Moja razmišljanja o triintrideseti rešitvi za pravičnost, delovna mesta in razvoj iz programa SDS

Objavljeno 4. novembra 2011

Za konkurenčnost podjetij in za ohranitev delovnih mest je pametno vzpodbujati podjetja k intenzivnejšemu izobraževanju zaposlenih.

Kadar zaposleni verjamejo v vizijo podjetja, so tudi mnogo bolj motivirani za delo. Pri tem je pomembno njihovo zavedanje, da je vsak posameznik pomemben nosilec bodočega razvoja podjetja. Med zaposlenimi ni uveljavljene kulture medgeneracijskega prenosa znanj, povezovanja mladosti in modrosti starejših. Japonci imajo uveljavljen model, kjer ne izpustijo nobenih pridobljenih znanj v zrak. Ob starejših zaposlenih je vedno tudi mlad začetnik, ki ob svojih računalniških in jezikovnih spretnostih pridobiva tudi vsebinska znanja.

To je odraz kulture in vrednot družbe in tudi podjetja samega. Dostop do interneta je začel spreminjati svet že pred več kot desetletjem. Zato je še posebej pomembna medgeneracijska povezanost. Arhitekti, zdravniki, inženirji?.pri petdesetih in več imajo običajno nekaj manj spretnosti pri načrtovanju z ?miško?. Imajo pa zato neprecenljiv vir izkušenj in praks, ki jih lahko prenašajo na mlade. Nasprotno pa mladi strokovnjaki z uporabo informacijskih spretnosti in baz podatkov, lahko veliko pripomorejo pri učinkovitosti in uporabi novih tehnologij in digitalne opreme. To so notranji procesi medsebojnega izobraževanja, ki ob kulturi medsebojnih odnosov lahko pripomorejo k večji uspešnosti posameznika in podjetja.

V Sloveniji smo še vedno šibki z uporabnimi znanji o marketingu in prodaji na globalnem trgu. V kolikor se ne bomo širše izobrazili v tovrstnih znanjih , nam ne pomagajo niti visokotehnološki produkti in storitve. Običajno se tudi dober produkt in storitev ne prodajata sama od sebe.

Za dobro delo pa se moramo tudi počutiti zdravo. Psihosomatsko zdravje mora postati večja skrb podjetij za osveščanje njihovih zaposlenih. Osveščanje o zdravem načinu življenja, o gibanju, o zdravi prehrani, o zdravih medsebojnih odnosih, o obvladovanju stresa, o pomembnem spoštljivem odnosu vodilnih do vseh zaposlenih, to so osnovni pogoji za dobro delo in za manjši bolniški stalež. Takrat bodo zaposleni v prvi vrsti imeli cilj opraviti zastavljeno delo do konca, namesto iskanja razlogov, zakaj se nekaj ne da narediti. Pri vzpodbujanje podjetij k izobraževanju zaposlenih v podjetjih mora dobiti svoje mesto tudi zdravje zaposlenih.

Uporaba lesa, kot ena od priložnosti za gospodarski preboj: Moja razmišljanja o deseti od stotih rešitev za pravičnost, delovna mesta in razvoj iz programa SDS

Objavljeno 28. oktobra 2011

V razvojni program smo postavili med drugim v ospredje tudi priložnosti, ki nam jih ponuja les, kot naše izjemno veliko naravno bogastvo. Danes opažam, da nam mnoge politične stranke pri tem sledijo, ko precej pozno šele sestavljajo svoje programe. S programom lesa nam sledijo tudi tiste politične stranke, ki še do včeraj niso videle gozda, ampak le posamezna drevesa. Vendar politiki smo tu zaradi državljank in državljanov, zato tudi posnemanja naših predlogov razumemo, da so dobronamerne in v korist narodu.

Prve besede mnogih obiskovalcev Slovenije, bodisi predsednikov držav, bodisi turistov ali poslovnežev, so ob pristanku na Brniku; VSE ČUDOVITO ZELENO.

Pomemben zelen ton daje gozd, ki predstavlja strateški vir narodne blaginje. Samo Švedska in Finska sta bolj poraščeni državi v Evropi, kot je Slovenija. Tudi pomena lesa za gospodarske namene in blaginjo se mnogo bolj zavedata, kot je to slučaj pri nas. Tehnologije ogrevanja z biomaso so pri njih že desetletja vsakdanjost. IKEA je znala s cenovno prijaznimi produkti in dobrim dizajnom osvojiti cel svet. Svet brez lesa, kot je primer Tibeta, kjer je edino kurilno sredstvo blato od njihovih jakov, kot je primer mnogih Ameriških držav, kjer raste samo grmičevje, se mnogo bolj zaveda, kakšne priložnosti ponuja les.

V Švedski, Finski, Švici, Franciji, Avstriji imamo priložnost uživati v prijaznosti in estetiki lesenih zgradb. Domovi iz lesa, ki delujejo človeku in okolju prijazno. Ogrevajo se z lesnimi odpadki in biomaso, ki jo zbirajo pri čiščenju gozdov. Iz zelo starih lesenih konstrukcij planinskih koč so znali ustvariti prijeten ambient, v katerem turistom prodajajo hrano in pijačo po sorazmerno visoki ceni.

Pri nas so gozdovi polni hoste in vejevja , ki ostaja pri posekih. Poleg tega nam letno zaraste stotine hektarov, ker ni pravega odnosa do obdelovalne zemlje niti do uporabe lesa.

Prednost umetnim materialom pred lesenim in naravnim lahko srečamo na vsakem koraku, posebej pa še v različnih upravnih zgradbah, šolah, vrtcih, ministrstvih? Les še vedno pomeni nekaj ruralnega, nekaj kar niti ne opazimo kot prednost. Naš odnos do lesa lahko primerjamo z navadami primorcev, ki ne vidijo posebne potrebe, da bi se kopali v morju, čeprav ga imajo pred pragom. Mi iz celine pa komaj čakamo, da se namočimo v nebesno modrem morju.

Les je ena izmed redkih naravnih dobrin, ki jo imamo. Nimamo rudnikov diamanta kot v južni Afriki, nimamo svojega plina kot v Rusiji, nimamo nafte kot v Teksasu, imamo pa les, ki ga tržimo zgolj v najbolj surovi obliki. Brez velike dodane vrednosti za končnega kupca. Zbudimo se, zelena Slovenija ima v svojih nedrjih priložnosti za novo kvaliteto bivanja in za nova delovna mesta.

Zofija Mazej Kukovič

Razmišljanja o rešitvah programa SDS: Rešitev št.8 o pripravi velikih državnih projektov za vlaganja, predvsem na področju infrastrutkure

Objavljeno 24. oktobra 2011

Med popotovanjem po Sloveniji ni opaziti vidnih investicij. Človek ima občutek, da vse kar se dogaja, je krpanje lukenj v asfaltu in sanacija komaj končanih avtocestnih odsekov – pa še ti se dogajajo sredi največjih prometnih špic. V svetovnih prestolnicah tovrstna dela opravljajo ponoči, ko je promet najmanjši in s tem stroški prometnih zastojev najnižji.

Življenje se je vedno odvijalo ob dobri infrastrukturi. Še danes so vidni vplivi želežniške infrastrukture, ki je bila zgrajena v času Marije Terezije. Kitajska je svetovna gospodarska sila, kjer na skrajnem jugu orjejo riževa polja še z lesenimi plugi, toda spretno in hitro gradijo odlične avtoceste, hitre železnice in letališča, ki podpirajo rekorden razvoj. V Sloveniji pa se je čas ustavil. Železnice so zaradi zastarelosti nezanimive tako za potniški, delno pa tudi za tovorni promet. Koroška, Šaleška dolina, Gorjanci, Posavje – to je le nekaj področij, ki so zaradi slabih prometnih povezav v razvojnem krču. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo katero izmed obstoječih podjetij izselilo zaradi svoje lastne nekonkurenčnosti, ki mu jo povzroča slab dostop do podjetja.

V programu smo zastavili načrtovanje in umestitev v prostor celovite cestne, želežniške, vodne in kolesarske infrastrukture. To je projekt, ki prinaša perspektivo za vlagatelje in za izvajalce, ter perspektivo za nova delovna mesta in za gospodarsko rast. Največ pa prinaša k razvoju regij, za razvoj podeželja in za celovito povezanost Slovenije s svetom. Je tudi doprinos k zdravemu načinu življenja – varnejše in predvsem dostopnejše kolesarske proge bodo mnoge vzpodbudile k vsakdanjemu gibanju. Urejen promet na vpadnicah, povečana možnost uporabe javnega prevoza pa bo hkrati manj onesnaževala zrak, ki ga dihamo. Tisti zrak v mestih, ki je danes prekomerno obremenjen s prašnimi delci, ki povzročajo bolezni respiratornih organov. Ob urejeni prometni infrastrukturi bodo tudi podjetja lahko rasla hitreje. Kot zanimiv primer je avtocesta med Benetkami in Milanom, kjer so skoncentrirana podjetja, ki ne potrebujejo veliko reklame v časopisih in ostalih medijih. Njihovo dejavnost lahko razberemo iz avtoceste. Tudi dostopnost do izobraževalnih, kulturnih in športnih prireditev, do zdravstvenega varstva? bo izboljšana in prijazna za vse.

Ta predlog vsekakor bo temelj za kvalitetnejši in celosten razvoj Slovenije in ne bo omejen zgolj na del, ki se je do sedaj imel priložnost razvijati ob železniški progi iz časa Marije Terezije.

Zofija Mazej Kukovič

Kaj sem pričakovala od vlade

Objavljeno 20. oktobra 2011

Znanje in življenske izkušnje nam pomagajo premagovati ovire tudi takrat, kadar so situacije težke. Po mojem vstopu v politiko vedno znova ugotavljam, kako dobro se je nasloniti na tiste prakse, ki so nastajale v času, ko ni bilo dovolj dela, niti denarja. In kaj sem v tistem obdobju kot direktorica pričakovala od vlade?

Najbolj so bile to investicije na področju varovanja okolja in energije. Z ekipo smo spremljali strategijo in načrtovanje vlade, kam in koliko bo investirala. Po nekaj letih poslovanja smo si znali tudi postaviti jasne cilje, za katere investicije imamo dovolj znanja in referenc, da smo jih lahko pričeli ponujati (v povprečju smo uspeli pridobiti 10% pogodb od vseh ponudb).

Želeli smo si priložnost pridobiti prvo referenco na tehnološko zahtevnih projektih v naši domovini. Le na osnovi domačih referenc smo lahko kasneje konkurirali tudi v tujini. Na javnih razpisih smo podpirali politiko enakih pogojev za vse ponudnike, ampak dobrodošli bi bili nižji vstopni pragi za reference, višino letnih prihodkov? Pričakovali smo, da bodo državne investicije omilile garancijske pogoje, ki so dajale velik posel državnim bankam, podjetje pa vodile pod hipoteko.

Plačilni roki so bili predolgi in veliki nosilci poslov niso bili primorani plačati svojih podizvajalcev. Nekoč smo delali v Rusiji za slovenski inženiring v izjemno težkih snežnih razmerah. Za plačilo pa smo prosjačili še več kot eno leto in premoščali neplačila s svojimi krediti.

Lažje bi konkurirali na tujih trgih, če bi bolje delovala diplomatska mreža po svetu, ki bi pripomogla k odpiranju novih trgov in če bi imeli bolj fleksibilno delovno zakonodajo. Težko smo čakali prost pretok storitev preko vseh Evropskih meja. Manjkali so nižji stroški dela in večja pozornost države na izobraževanju za tehnične poklice. Inženirjev vseh strok je izjemno primanjkovalo, enako stanje je bilo tudi za informatike.

Zelo dolgo ni bilo vzpostavljene te gospodarske klime. Pravi posluh za mala in srednje velika podjetja se je izkazal v mandatu vlade Janeza Janše. Z velikim zanosom sem se kasneje pridružila njegovi vladni ekipi, ker sem se verjela, da ima posluh za gospodarstvo, čeprav je bila moja odgovornost za zdravstvo, ki je bilo izjemno občutljivo področje. V zadnjih treh letih sem kot članica Strokovnega sveta SDS sodelovala v njegovi ekipi pri pripravi programa za prihodnost. Zame je največji izziv ta, da lahko pričakovanja, ki sem jih nekdaj doživljala kot direktorica, danes utemeljujem v dobrobit gospodarstvenikov in podjetnikov, ki se danes borijo na slovenskem in globalnem trgu. Veselim se, da se bodo udejanila za tiste, ki danes nosijo temelj našega razvoja.

Zofija Mazej Kukovič

Odnosi in duševno zdravje

Objavljeno 10. oktobra 2011

Ob današnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja se za trenutek ustavimo z mislimi nad hitrem in stresnem tempu bivanja in o naših odnosih, ki med drugim povzročajo dobro ali manj dobro duševno zdravje. Duševno zdravje in blagostanje določa pet prioritetnih tem: preprečevanje samomorov in depresij, duševno zdravje mladostnikov in izobraževanje, duševno zdravje na delovnem mestu, duševno zdravje starejših in borba proti stigmi in socialni izključenosti.

V letu 2008 smo prvič v samostojni Sloveniji sprejeli Zakon o duševnem zdravju. Sprejet je bil s podporo vseh poslank in poslancev.Veliko vlogo so pri tem odigrala tudi civilna združenja. Tri leta kasneje ugotavljamo, da je izvajanje zakona zelo počasno posebej še na področju prenosa zdravljenja iz velikih institucij na lokalno raven, k skupnostnemu zdravljenju. Še vedno je slaba dostopnost do zdravljenja duševnih bolnikov, v nekaterih regijah ni niti enega psihiatra. Večji napor bomo v prihodnosti morali vložiti tudi za zmanjšanje stigme na tem področju.

V Sloveniji ima 5% prebivalstva stalne ali občasne motnje v duševnem zdravju. Število samomorov presega število žrtev prometnih nesreč in je hkrati najpogostejši vzroki smrti med zunanjimi vzroki poškodb. Še posebej velik problem je pri nas visoka stopnja samomorilnosti pri osebah, ki so starejše od 65 let.

Napovedi strokovnjakov kažejo, da bo depresija do leta 2020 postala najpogostejši vzrok bolezni v razvitem svetu in da je prevalenca duševnih motenj med vsemi boleznimi v najbolj strmem porastu.

Humanost družbe se kaže v njeni skrbi za tiste ranljive družbene skupine, ki potrebujejo pomoč in razumevanje. Kulturna družba je družba dialoga in sprejemanja. Če bi bili v Sloveniji bolj tolerantni drug do drugega, bi bila v psihiatričnih bolnišnicah tudi kakšna postelja več prazna .

Zofija Mazej Kukovič

O finančnih tokovih MOL ni poročil na Mestnem svetu

Objavljeno 27. septembra 2011

Na septemberski seji smo imeli med drugim tudi poročanje mestne uprave o izvrševanju proračuna. Mestni proračun je bil izvršen le v višini 36, 6 % oziroma v višini 122 mio evrov. Na prvi pogled bi lahko pomislili , da gre za varčevanje. Vendar nas podrobnejša analiza pripelje do drugačnih zaključkov.

Prihodki so precej zmanjšani v proračunu in to predvsem v delu, kjer bi se morala odraziti aktivnost župana in mestne uprave. To je na področju upravljanja s premoženjem MOL-a. Skladno z načrtovanim proračunom bi morali pridelati 14 mio evrov, v proračun jih je priteklo le 5, 4 mio evrov oziroma 19 % od načrtovanih. Le na taksah je bil prihodek celo večji od načrtovanega, občani torej pridno plačujemo svoje obveznosti začenjši s taksami na parkirnine.

Še slabši je rezultat od prodaje zgradb, ki znaša namesto načrtovanih 13 mio evrov le 1,4 mio evra. Vprašanje je primernosti cen v času krize, posebej za tiste nove podjetnike, ki bi imeli pogum za nakup prostorov ali pa za tiste mlade družine,ki bi si želele svojo streho nad glavo. Če bi prazne prostore dali v najem novo nastalim podjetnikom za 1 evro, bi izkoristili obstoječe kapacitete in ustvarjali pogoje za nova delovna mesta.

Na prihodkovni strani preseneča tudi dejstvo, da so bila koriščena sredstva od vlade Boruta Pahorja in evropska sredstva samo v višini 13% od načrtovanih. Oziroma namesto pričakovanih 6 mio evrov v prvem polletju, samo 0,8 mio evrov. Očitno ni dovolj ambicij za koriščenje evropskih sredstev, kjer je zahtevana preglednost in izvajanje projektov po vnaprej začrtanih cenah.

Zato se je na strani odhodkov in potrošnje najbolj zalomilo na investicijah, ki so vezane na promet in na gospodarske dejavnosti. Le teh je bilo namesto 13,7 mio le za 3,6 mio evrov. Investicijski transferji podjetnikom pa so bili le v višini 4, 8%. Iz tega je razumeti, da je odnos do vzpodbujanja podjetništva na spodnji meji pričakovanega. Pohvalno pri odhodkih proračuna je, da je izkazano tudi varčevanje znotraj mestne uprave predvsem glede nakupa opreme in materiala.

Bistva pa poročilo o izvrševanju proračuna ne zajema. To pa je poročilo o FINANČNIH TOKOVIH, ki so življenska tekočina vsakega gospodarjenja. Le ti lahko sledijo po popolnoma drugačni logiki, kot bi jo pričakovali iz naslova evidentiranih obveznosti in terjatev. Plačevanje očitno sledi logiki zaostalih obveznosti. Tako je bilo po podatkih iz Financ že v letošnjem letu nakazanih 9 mio evrov Grepu in o, 5 mio evrov Energoplanu za projekt , katerega imena na mestnem svetu ne smemo izgovarjati. Kako potekajo ostali finančni tokovi in kako je MOL likviden, ostaja mestnim svetnikom neznano in prikrito. Iz izračuna obresti, ki jih je mesto dobilo v prvih šestih mesecih zaradi trenutnega presežka sredstev lahko sklepamo, da je imelo presežek sredstev le en dan v šestih mesecih. Pri 122 mio evrov prihodkov pridelati le 5000 evrov obresti, nam daje osnovo za takšne ocene.

Visoka zadolženost in premalo učinkovito upravljanjem s premoženjem MOLa ima za posledico, da so investicije v šole, vrtce, v ceste? okrnjene.

Pri investicijah je sicer bila tudi predlagana možnost javno zasebnega partnerstva, ki ga sicer v principu podpiramo. Ta oblika financiranja in koncesionarstva mora imeti za cilj zelo jasno ločitev med javnim in zasebnim. Najmanj kar je, bi morali s pregledno analizo ugotoviti vsa odstopanja in zaplete na Stožicah in v prid obvladovanja teh tveganj, s povečano preglednostjo vstopati v nova partnerstva. Akti o javno zasebnem partnerstvu bi morali vsebovati vse možne scenarije glede finančnih tveganj in glede osnovnih meril, ki jim mora zadostovati zasebni partner. Akte o javnozasebnem partnerstvu je županova večina sicer sprejela, žal pa ni upoštevala omenjenih predlogov.

Velika mera kreativnosti iz strani predlagateljev je bila izražena tudi s predlogom odloka, ki definira stopnjo hrupa uličnih pevcev. Da, samo uličnih pevcev. Odlok se ukvarja samo z njihovo?glasnostjo?. Za javne prireditve v ožjem centru mesta ni posluha za stanovalce. Podali smo predlog, da bi se v odloku definirala stopnja dopustnega hrupa, ki je sprejemljiv tako za organizatorje prireditev, kakor za meščane, ni bil zaželjen. Iz visokih stolov se nič ne sliši in ne vidi.

Seje Mestnega sveta bi počasi lahko primerjali z osnovno šolo v šestdesetih letih, kjer si od nekaterih hudih učiteljev dobil klofuto, ukor in pa starši naj pridejo takoj v šolo! Župan daje opomine, deli ukore, namesto konkretnih odgovorov pa razpravlja o nezaželjeni opoziciji. ?Zadost ste me nažigali?, je bil eden izmed njegovih sočnih zaključkov.

Zofija Mazej Kukovič

Slovenija čuti olajšanje

Objavljeno 23. septembra 2011

Uvodni nagovor na okrogli mizi Gospodarskega foruma SDS v Murski Soboti dne 22.9.2011

Jesen z nezaupnico vladi prinaša v Slovenijo olajšanje. Prinaša čas za ustvarjanje pogojev, ko se bo navzdol drveči voz lahko ustavil.

Kazalci, ki jih med drugim podaja tudi Economist v septembru 2011, zgovorno kažejo, kako zahtevno situacijo imamo danes v Sloveniji. 110.000 brezposelnih, 16 miljard evrov javnega dolga, ki se je v mandatu vlade Boruta Pahorja podvojil, 5% deficit. Imamo nekaj več kot 1% rast BDP, ki je lani padel za -8%. Gradbeništvo je dobesedno sesuto, investicij praktično ni, kar kaže tudi najnovejši rebalans proračuna. Redka svetla točka je naraščanje prihodkov na področju turizma in povečanje izvoza, ki pa je obenem dvignil tudi uvoz. V stečaj gre v povprečju več kot eno podjetje na dan, dinamika propadanja je podobna tudi pri kmetijah. Naša produktivnost se uvršča globoko pod evropsko povprečje. Na lestvicah merjenja uspešnosti držav smo padli za dvajset mest, na 52. mesto. Pot navzdol je vedno hitrejša, kot navzgor, toda slab gospodar je v zgodovini vedno dobil tudi dobro zamenjavo.

V Gospodarskem forumu smo skupaj s Strokovnim svetom SDS pripravili več odmevnih konferenc in omizij na katerih smo razpravljali o rešitvah. Tudi današnje omizje INTERNACIONALIZACIJA IN PRENOS ZNANJ je namenjeno izmenjavi informacij o priložnostih, ki se vedno najdejo, tudi v času krize.

Za soočenje z globalnimi trgi je praviloma nujno imeti kvaliteten in privlačen proizvod ali storitev najprej na domačem trgu. Konkurenčnost je najlažje in najmanj tvegano graditi v domačem okolju. Toda brez specializacije proizvodov ali storitev z visoko komponento znanja in podlage najboljših dosegljivih tehnologij, ne bo uspeha ne na domačem, ne na globalnem trgu. Evropa je sicer letos odprla vse notranje meje tudi za prost pretok storitev, toda po statističnih podatkih se to ni vidno odrazilo na zmanjšanju brezposelnosti in povečani zaposlenosti. Gre torej za vprašanje konkurenčnosti ali pa gre za ?vrednoto NEDELA??

Doma moramo moramo ustvarjati pogoje za kreativno gospodarstvo in kreativne proizvode in storitve. Le ti bodo z dizajnom, estetiko, enostavnostjo, s prijaznim vplivom na zdravje in okolje- bili prodajani in zaželjeni. Med krizo in po krizi po svet kupoval manj, ampak tisto zelo kakovostno. Vse pa v službi kakovosti življenja

Kako bolj internacionalizirati proizvode in storitve srednjih in malih podjetij? Z večjo komponento znaja? Z institucionalno globalno marketinško mrežo?

To je velik izziv za prihodnje. Gospodarska diplomacija in predstavništva JAPTIJA bi naj imela razvito mrežo na globalni ravni. Tudi Raziskovalni instituti in univerze imajo mnogo povezav na globalni ravni, le da jih ne dojemamo kot priložnost za trženje.

Gospodarska zbornica uvaja project GO INTERNATIONAL, ki bi naj z mrežo podpiral podjetja na perspektivnih trgih. Globalni perspektivni trgi so v skupini BRIC; Brazilija, Rusija, Indija ,Kitajska. Toda ti trgi so neizprosni glede kakovosti , najboljših dosegljivih tehnologij in dizajna. Načelne možnosti torej obstajajo, podjetniki pa so nezadovoljni s preveliko birokracijo in nad razpršenimi informacijami. Zato je pomembna poenostavitev in merljivost učinkovitosti teh institucij.

Na globalnem trgu je že danes in v bodoče največje povpraševanje po hrani, pitni vodi in alternativnih virih energije. EPP-Evropska ljudska stranka , katere članica je tudi SDS, se izrazito zavzema za razvoj malih in srednjih podjetij. Za dosego tega cilja se tudi zaveda, da je nujno zmanjšati birokracijo, ki duši podjetništvo. Zavedajoč se, da je 80% Evrope praktično podeželja pomeni, da je tudi podjetništvo na podeželju velika priložnost. Vse pa mora temeljiti na znanjih. Znanja in aplikativnih sposobnosti ni nikoli dovolj. Predvsem v majhnih in srednjih podjetjih je značilnost, da zmorejo zaposliti le osnovno kritično maso znanj. Zato se morajo bolj povezovati s centri znanj, univerzami in instituti ter razvojnimi dobavitelji. V Sloveniji imamo centre znanj, v praksi pa jih je premalo implementiranih. Kako jih učinkovito prenašati v življenje, je ključno vprašanje.

Tudi ta povezovanja morajo biti osredotočena na specializacije. Kot primer potrebnih povezovanj na okoljevarstvenih tehnologijah, (ki so sicer zelo širok pojem), so sledeči ustvarjalci: Kemijski institut, ERICO, Institut Jozefa Stefana, fakulteta za strojništvo, za elektrotehniko, za gradbeništvo, za arhitekturo, za informatiko, za kemijo in zainteresiranih podjetij. Iz tega nabora je bilo v preteklosti dokazljivo udejanjenih kar nekaj razvojnih in hkrati tržno zanimivih projektov.

V povezovanje na področju proizvodnje, pridelave in prodaje hrane, zlasti ekološko pridelane, so lahko vezni členi v znanju Biotehniška fakulteta, Institut za kmetijstvo in gozdarstvo, Institut za biologijo, Institut za varovanje zdravja , pridelovalci in prodajalci.

Tudi na področju mode- pri nas to žal imenujemo še kar konfekcija-po kateri je znana tudi Murska sobota, je navkljub vsem težavam Mure, še vedno mogoče združiti znanja fakultet in institutov predvsem na področju oblikovanja, dizajna in marketinških znanj. Ustvarjanje blagovne znamke je lažje tam, kjer je že tradicija dejavnosti, kot pa povsem na novo. Tudi PEUGEOT je najprej proizvajal kolesa, danes pa je v vrhu svetovne industrije avtomobilov.

Podobna povezovanja so nujna tudi na atraktivnih področjih kot je pitna voda, les, odpadki, alternativni viri energije, turizem, e – uprava in e -zdravje, skrb za starejše in zdravstvena oskrba na osnovi telemedicine. Nobena povezava pa ne bo pomagala, če v končni fazi tega trg ne sprejme, če ne znamo prodati ali pa za začetek ustvariti potrebe po novem proizvodu ali storitvi.

Slovenija ima dva milijona mavričnih odtenkov. Strokovni svet SDS je zapisal razvojni program Slovenije ob upoštevanju tega dejstva. Vsak posameznik šteje,sprejemanje odgovornosti je pri tem ključnega pomena. Nekaj temeljnih točk iz programa, ki so izjemno pomembne za gospodarstvo;

– zagon investicij v infrastrukturo

– poenostavitev birokracije in zmanjšanje javne porabe

– razbremenitev z davki

– sanacija javnih financ

– privabljanje tujih investicij in razvoj javno zasebnega partnerstav

– vzpostavljanje konkurenčnosti med javnim in zasebnim

– vzpodbujanje trajnostnega razvoja in inovativnosti

– informatizacija

– merljivost in učinkovitost

– stimuliranje individualne odgovornosti

Razvojni program v širši obliki je na informacijski platformi www.sds.novavlada,si, kjer lahko vsakdo doda svoj pogled oziroma ideje in rešitve.

Nezahtevnih trgov ni več, tudi delitev na velike in male ni več. So pa samo dobri, povprečni in podpovprečni. Pot navzgor bo zahtevna, toda narediti moramo vse , da bomo med dobrimi tudi mi in tako bo Slovenija začutila pravo olajšanje.

Hvala vam Prekmurci za to današnjo priložnost .

Zofija Mazej Kukovič

Jejmo zdravo iz podeželja Šaleške doline

Objavljeno 17. septembra 2011

Pridelava in uporaba ekološko pridelane zdrave in varne hrane je ključnega pomena za zdravje in za daljšo zdravo življensko dobo. Danes je vse prepogost odgovor, da se NE SPLAČA. Da se ne splača pridelovati hrane, če jo v hipermarketih dobimo kolikor hočemo in ker je desetletja vladala politika, da delo na zemlji ni nič vredno. Tudi zato imamo danes v Sloveniji 20000 ha zaraščenih površin sicer potencialno obdelovalne zemlje. Namesto da bi na teh opuščenih hektarih rasla zelenjava, sadje, žitarice?

Ali se splača, ugotovimo šele takrat, ko izgubimo zdravje in se zavedamo njegove neprecenljive vrednosti. Takrat se zavemo, da se splača jesti zdravo hrano, se gibati in biti zdrav. Z ozirom na to, da gremo v Sloveniji v povprečju 7 krat na leto k zdravniku, Nemci pa 4 krat, je jasno da imamo še veliko priložnosti izboljšati življenjski slog. To pa je proces, ki se prične od zibelke dalje. Zato je ozaveščanje o zdravi in varni prehrani v vrtcih in šolah pomembno iz vidika vseživljenskega vzorca prehranjevanja.

V Sloveniji je 60 % prebivalcev s prekomerno telesno težo, le 25% se jih redno rekreira. Kultura prehranjevanja je še vedno naravnana v uživanje premastne, presladke, preslane hrane. Tudi samooskrba je komaj nekaj več kot 30%. V deželi, ki je zelena, ki ima vse pogoje za pridelavo hrane, smo v večini odvisni od uvoza hrane.

Zato imamo odprtih veliko priložnosti za izboljšave. Razširiti moramo kulturo pridelovanja ekološke hrane. Mnogi so še prepričani, da si rok ne smejo umazati z zemljo. Pri 120.000 brezposelnih, moramo uvažati delavce iz Romunije za sezonska dela v kmetijstvu. Vsak dan propadajo kmetije, ker se ne splača, ker mladi ne vidijo prihodnosti na podeželju. Zakaj se splača v Avstriji, tudi na gorskih kmetijah? Gotovo je odgovor tudi v ustrezni kmetijski politiki, ki mora prva oblikovati tovrstno okolje.

Tekom našega predsedovanja Svetu Evropske unije smo sodelovali na konferenci EFSE, to je institucije, ki skrbi za varno in zdravo hrano za celotno Evropo. V našem mandatu je bil sprejet tudi prvi Nacionalni program prehranske politike v Sloveniji, ki zelo poudarja ekološko pridelano hrano. Zdravje je v prvi vrsti odvisno od zdravega okolja in hrane, ki jo pojemo. Hrana, ki jo v povprečju zaužije Američan, je pripeljana 2000 km daleč. Koliko izpustov plinov je potrebno za ta transport in kakšen slab vpliv na okolje je to! Mi smo lahko v tem oziru bolj prijazni do okolja in do svojega zdravja.

Kaj lahko danes najdemo na trgovskih policah? Solato iz Španije, česen iz Kitajske, vino iz Avstralje?V naši domovini, kjer bi lahko z nekaj več poguma in znanja, ljubezni do zemlje, pridelali zdravo hrano in poskrbeli vsaj za samooskrbo. Na to lahko vplivamo tudi z zgledom. V naši družini pridelujemo ekološko hrano. Zame je del prostega časa vedno namenjen za delo na zemlji. Kakšen užitek je v jutranji rosi nabirati pridelke iz vrta!

Otroci sledijo zgledu strašev in učiteljev. Danes je moderno piti kokakolo in jesti hamburger iz Mc Donaldsa. Oboje bi morali z zgledom in ozaveščanjem zamenjati za kozarec vode in kos črnega kruha. Veliko otrok ima prekomerno težo, nekatera dekleta se zdravijo za anoreksijo! Oboje je slaba popotnica za dolgo zdravo življensko dobo ter hkrati podlaga za zdravstvene motnje, kot je visok krvni tlak, holesterol, diabetes, srčno žilne bolezni,…

Ker živimo v predalpskem svetu, so tudi temperature nekoliko nižje. Zato si lahko razvijemo sistem rastlinjakov in ogrevanje le teh s termalno energijo, z biomaso, bioplinom.. Danes mora biti naš cilj, da se mladi z univerzitetno izobrazbo vračajo na podeželje. Da mladi s svojim delom ustvarjajo deželo ZDRAVJA IN TURIZMA. Zdravo okolje in ekološko pridelana lokalna hrana sta zelo privlačni za ljudi iz celega sveta. Za to so turisti pripravljeni plačati visoko ceno!

Čestitke organizatorjem za ta dogodek, ki ozavešča in opominja: PRIDELAJMO ALI KUPIMO MANJ IN TISTO KVALITETNO. JEJMO ZDRAVO, TER ODLOČAJMO Z ZDRAVO KMEČKO PAMETJO.

Zofija Mazej Kukovič

Nagovor ob otvoritvi bioplinarne Bučečevci

Objavljeno 8. septembra 2011

Čudovito je ob poplavi slabih informacij in dogodkov, slišati in doživeti nekaj dobrega, ustvarjalnega za današnji čas in za prihodnost.

Čeprav je investicijski ciklus v Sloveniji skoraj zamrznil, državni rebalans proračuna sredstva za investicije še zmanjšuje. Na srečo pa je še nekaj pogumnih, ki investirajo v perspektivne projekte, med katere zagotovo sodijo alternativni viri zeleni energije. Nova bioplinarna v Bučečevcih kaže na to, da je moč tudi in še posebej v času krize biti ustvarjalen in inovativen.

Danes, ko je slovenska konkurenčnost padla na nezavidljivo 57. mesto, ko gre v povprečju vsak dan v stečaj eno podjetje, ko se država zadolži vsak dan za novih 10 mio evrov, ko je več kot 100.000 brezposelnih, ko se vlada že tri leta ukvarja sama s sabo, so ustvarjalnost, inovativnost in pogum posameznikov in podjetij potrebna kot kruh. Pomembno pa je tudi vzdušje v okoju v katerem živimo in delujemo. Znano je, da ste tod v Prlekiji doma veseli ljudje. Veseli, delovni, podjetni in pogumni. Zato imate novo tehnologijo, ki bo služila tisočim in bo omogočala nova delovna mesta.

Zaveze, ki si jih je zadala naša evropska družina v odnosu do okolja in posledično do zdravja, se nanašajo na občutno povečanje zelenih virov energije do leta 2020. Sonce, veter, odpadki, biomasa, bioplin, so naše še zdaleč neizkoriščene priložnosti. Pri vseh tovrstnih projektih in tehnologijah se vedno pojavlja dilema, kako uravnotežiti prednosti in nekatere slabosti, ki jih prinašajo nove tehnologje. Nobene tehnologije ni na svetu, ki ne bi imela vplivov na okolje. Vse kar uporabljamo, vsako najmanjšo stvar, vzamemo iz matere zemlje. Vprašanje pa je, kaj zemlji vračamo in kako ji vračamo. Zagotovo pa je dejstvo, da so nove tehnologije kot je bioplin mnogo prijaznejše do okolja in do zdravja, kot pa dimniki z izpusti žvepla in težkih kovin.

Slovenci zelo težko sprejemamo nove tehnologije. Nemci, ki so naši največji kupci sicer, imajo do danes že več kot 5000 bioplinarn. V Sloveniji imamo do sedaj pokritih okrog 20 % tržnega potenciala boplinarn. Nočemo ne vetrnih elektrarn, ne izkoriščanja odpadkov za potrebe energije in še marsikaj. Hočemo pa imeti elektriko, informacijsko infrastrukturo, toploto, delovna mesta. Za zadovoljitev vseh teh želja, ki so normalne v civiliziranem in razvitem svetu, je potrebno poiskati ravnotežje . Pri tem pa je tudi pomembno zavedanje o vračanju našega življenja k preprostemu, k sonaravnemu. Zato se mora vsak projekt razvijati skupaj z okoljem in z ljudmi, da ljudje verjamejo v dobrobit in v potrebo po novih energetskih virih ter priložnostih po razvoju njihovega okolja.

Bioplinarnam se očita uporaba koruze kot energenta. Da pa bioplinarne uporabljajo kot energent mnogo odpadkov, ki bi sicer bili popolnoma nekoristni, pa je tudi resnica. V Bučečovcih je zelo pohvalno, da je projekt večinsko dobro sprejet v okolju. Prinaša nova delovna mesta, prinaša priložnost uporabe kmetijskih odpadkov, prinaša priložnost izkoriščanja zaraščenih kmetijskih površin, ki jih je v Sloveniji več kot 20.000 hektarov, prinaša priložnost izkoriščanja nekaterih površin, ki so bile poprej namenjene za podporo proizvodnji sladkorja. Hkrati prinaša priložnost povečane pridelave zdrave in varne hrane iz rastlinjakov, ki jih bo ogrevala toplota bioplinarne. Prinaša priložnost razvoja podeželja, razvoja kmetijstva in podjetništva.

Zagovorniki in nasprotniki energetskih virov dajejo podlage politiki in investitorjem za razumno presojo, kje so možnosti za razvoj, kako ustvarjati priložnosti za mlade? Kaj bomo prodajali v svet, katera znanja imamo? Bioplinarna je zgrajena na domačih znanjih, kar daje tudi priložnost za plasiranje teh tehnologij v svet, daje priložnosti za razvoj podeželja .

Zdrava kmečka pamet je botrovala temu projektu. Te danes žal primanjkuje. Sreča pa je, da se je po osamosvojitvi Slovenije začelo vračati življenje na podeželje. Sicer počasi, pa vendar bolje od sedemdesetih let, ko je bil trend izrazito negativen. Takrat je veljalo, če ne boš šel študirati, boš pa kmet. Vladala je politika, ki je potrebovala neuke ljudi. Danes je pomembno, da se mladi iz podeželja izobrazijo in se vrnejo z znanji, da z znanji razvijajo podeželje. Tisti, ki jih premami vonj sveže zorane zemlje, tisti, ki se zavedajo pomembnosti zdrave in varne hrane, tisti ki se zavedajo, da je podeželje eno izmed naših največjih priložnosti, tisti se bodo vrnili. Imeti neodvisen lokalni vir energije, kot je ta bioplinarna, imeti pitno vodo, imeti delo, znanje, imeti priložnost za ustvarjanje, imeti svobodo duha in veselje. To je prihodnost naših mladih, to je naša prihodnost.

Hvala za današnje povabilo. Čestitke snovalcem in investitorjem tega projekta ter prebivalcem Bučečevcev, občini Križevci, da z razumom sprejemate nove priložnosti.

Zofija Mazej Kukovič