Svetniško vprašanje za 4.sejo Mestnega Sveta

Proračun za 2011 in 2012 bi bil za čase pred krizo v velikem delu zelo sprejemljiv. Za današnji čas, ko postaja izguba delovnih mest, propadanje podjetij, zmanjševanje dobička podjetij stalnica, ki ji še ni videti konca,pa tako začrtan proračun ne vodi v razvoj mesta. To ni proračun, ki bi dajal pogoje najprej za ustvarjanje, šele nato za delitev javnega dobra. Pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti je praktično na ničli. To kaže na odnos Mestne občine in Župana do razvoja mesta.

Prihodki proračuna iz naslova dohodkov in dobička, ki tvorijo skoraj polovico proračuna, so z ozirom na podatke v letu 2009 in 2010 načrtovani zelo optimistično. Dobički obstoječih podjetij so padli za več kot 60%, proračun pa ne vzpostavlja resnih vzvodov za razvoj podjetništva, ustvarjalnosti in novih delovnih mest. Ne vzpostavlja torej tistih osnovnih temeljev, ki potencialno polnijo proračun. Zagotovljene kupce imajo le javna podjetja, ki imajo sistem položnic, katerih trend je v poviševanju.

Za današnji čas, ki ga zaznamuje kriza, se proračuni evropskih in svetovnih prestolnic usmerjajo v razvoj prihodnjih novih delovnih mest. Predlog proračuna za leti 2011 in 2012 posveča tem vprašanjem premajhno pozornost. Tam kjer ni priložnosti za zaposlitev, kjer si mladi posledično ne morejo privoščiti stanovanja in družine, ostane večja verjetnost izseljevanja in bega možganov. Ljubljana kot prestolnica Slovenije ima največjo priložnost da ta trend obrne, da je generator nove gospodarske rasti. Za ta obrat pa so potrebne spremembe v proračunu, za katere smo predlagali tudi amandmaje. To področje je odvisno od župana in njegove koalicije, ki ima večino. Vloga opozicije je nadzorovanje in dajanje konstruktivnih predlogov. Nekaj teh je Župan v predlogu proračuna upošteval, žal pa za podjetništvo, ustvarjanje gospodarskega okolja in novih delovnih mesta ni prostora v proračunu. Izgovori, da se to rešuje s podžupanskim mestom, so seveda pesek v oči in prelaganje odgovornosti na tiste, ki imajo v rokah le platno.

V Statutu MOL je v 18. členu, pod točko 3.je pod NALOGE MOL zapisano, da SPODBUJA GOSPODARSKI RAZVOJA TAKO DA:

- OMOGOČA POGOJE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ

- OPRAVLJA NALOGE S PODROČJA GOSTINSTVA, TURIZMA IN KMETIJSTVA

- POSPEŠUJE RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA.

Še v zaključnem računu za 2009 je imelo podjetništvo simboličen prostor in simbolična vlaganja. Na to smo opozorjali že pri razpravi o zaključnem računu za 2009. V osnutku odloka o proračunu za leto 2011 je izplahnela še tista simbolika, ki je bila vezana na gospodarstvo in razvoj podjetništva. Na strani II/110 je bilo v osnutku proračuna omenjeno, da se vse naloge povezane s podjetništvom prenesejo na dejavnosti, ki jih opravlja Tehnološki park Ljubljana.

Ob pripombah pri samem osnutku na to področje, da čas krize preliva vse meje, da se lokali po Ljubljani praznijo, da tudi tisti, ki imajo osebje, nimajo strank,  da je največ brezposelnosti med mladimi, da Ljubljana ne izkorišča razvojnega potenciala Univerz in razvojnih institutov, da se ne zaveda prednosti znanj, ki jih nosi v svoji sredini. Žal je prišel na mizo iz osnutka pretopljen PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU ZA LETI 2011 IN 2012, ki je izpustil podjetništvo, izpustil je oblikovanje pogojev za nastanek novih delovnih mest. Ni več besed ne o Tehnološke parku, ne o slovenskih in ne o Evropskih podjetjih. Dunaj je v zadnjih letih namenil več kot 300 mio evrov za ta namen, Munchen ima letno 40000 novo nastalih podjetij. Proračun Ljubljane pa nameni za turizem , kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo okrog 1% proračuna. Je to vse, kar v evropski prestolnici znamo im zmoremo?

Strateški cilj Evropske unije je dvigniti zaposlenost delovno aktivnega prebivalstva iz sedanjih 69% na 75% do leta 2020. Delovna mesta, za katere mora vzpostavljati pogoje tudi Mestna občina Ljubljana, bi morala slediti aktualnim trendom v Evropi, kot so:

-energetska prenova mest, s prioriteto zgradb javnega sektorja v smislu učinkovite rabe energije in alternativnih virov energije

-izobraževanje in mednarodna izmenjava, ki zahteva sodoben koncept infrastrukture

-centri odličnosti na področju medicine

-celovita uporaba odpadkov

-informacijske platforme, sistemi logistike in z njimi posodobitev železnice in mestnega prometa

-razvoj dizajna , ki je podlaga za konkurenčnost v svetu -servisi za tujce

-zdrava prehrana in zdrav način življenja

-celovita skrb za starejše in servisi na domu.

Za vse te priložnosti je nujna ustrezna organiziranost v občinski upravi, strateški svet sestavljen iz raziskovalcev, prenosnikov znanj, podjetnikov, uporabnikov in civilne družbe. Če je eden izmed njih v tej verigi Tehnološki park, sprašujem:

Kakšna je vloga Tehnološkega parka, kakšni so načrti, trenutni rezultati, koliko novih podjetij in delovnih mest se tam ustvari znotraj enega leta?Kolikšen solastnik je MOL,kakšne zahteve je MOL postavil kot pomemben ustanovitveni član?Kako se Tehnološki park povezuje z MOL ?Ali je Mestni svet že kdaj dobil rezultate delovanja Tehnološkega parka? Koliko mladih zainteresiranih podjetnikov lahko dobi danes prostor v Tehnološkem parku?Ali odigrava TP vlogo nepremičninskega posrednika? Kako je Mestna občina Ljubljana skladno z statutom in z razmerami, ki vladajo v gospodarskem sektorju pripravljena na te izzive?

Zofija Mazej Kukovič

WordPress theme: Kippis 1.15