Prvo konferenco na to temo smo imeli v maju letošnjega leta na Brdu pri Kranju. Konferenca je dajala zaključke, kaj podjetja najbolj potrebujejo v času krize. Med temi potrebami so nedvomno relevantne informacije in povezovanje, le-to pa udejanjamo skozi drugo Konferenco obvladovanja gospodarske krize v Velenju.
V Gospodarskem forumu Slovenske demokratske stranke se zavedamo pomembnosti gospodarskega temelja družbe. V kolikor se bodo ti temelji preveč načeli ali celo porušili, lahko zapademo v težko obvladljivo socialno krizo. Vsi si pa želimo kakovostnega življenja, ne samo za nas ampak tudi za naše zanamce.
V Evropi bo po obdobju negativne gospodarske rasti nekajletno obdobje nizke rasti, slabe likvidnosti in visoke brezposelnosti. Žal je to v Sloveniji še mnogo bolj izrazito, kajti po letu dni krize je Slovenija v večini gospodarskih kazalcev prišla iz zgornje polovice na skorajšnjo dno lestvice evropskih držav. Kriza je torej pri nas slabo obvladovana, večkrat je s strani Vlade uporabljena le kot dober izgovor za slabo gospodarjenje.
Potrebujemo bolj varčno državo in hkrati povečano kulturo prevzemanja rizikov in aktiviranja podjetniškega potenciala. Mnogo mladih še vedno čaka na ?dobro? državno službo ali na službo v velikem podjetju. Nekaterim se ta želja celo uresniči, saj se število zaposlenih v državni administraciji ponovno povečuje in s tem bremeni gospodarstvo. Od Vlade se pričakujejo ukrepi, ki bi intenzivno stimulirali podjetništvo in skupaj s finančnimi vzvodi omogočali večje samozaposlovanje. Centralizacija in podržavljanje tako na področju gospodarstva kot na področju zdravstva, šolstva … je slab porok za razvoj podjetniškega duha. Pri množici stečajev, ki jih je v Sloveniji v letu dni že krepko čez 200, Vlada s svojimi ukrepi brezposelne le premakne na pridobivanje socialnih transferjev, namesto da bi ustvarjala pogoje za njihovo ponovno zaposlitev.
Kaj podjetja potrebujejo za preživetje in za razvoj?
Najprej relevantne informacije o globalnih in nacionalnih gospodarskih in finančnih trendih. Zaradi všečnosti so vse prevečkrat podane primerjave z manj razvitimi, da bi le mi izgledali navidezno dobro.
Podjetja potrebujejo finančne vzvode in predvsem enako obravnavo s strani državnih institucij. To velja predvsem v primerih, ko gre za odločanje o sofinanciranju, o povratnih ali nepovratnih sredstvih na javnih razpisih za gradnjo, opremo in storitve … Podjetja morajo imeti enake možnosti ne glede na všečnost aktualni vladajoči politiki.
Podjetja potrebujejo nove trge. Evropa bo svojo gospodarsko rast vzpodbujala na trgih Indije, Brazilije, Kitajske ? Če je bilo v času intenzivne gospodarske rasti težko prodreti na globalne trge, je to danes še težje. Vendar ni izbire, preživijo namreč samo dobri ne glede na to, ali so majhni ali veliki. Zato podjetja potrebujejo organizirane vzvode s stani države za povezovanje in vstopanje na tuje trge. Obstoječa organizacija JAPTI ni sprejemljiva, s strani ekonomske diplomacije pa tudi ni zaznati množičnih učinkov.
Podjetja potrebujejo fleksibilnost trga delovne sile, posebej v razmerah, ko naročila hitreje padajo ali hitreje rastejo. Naročila ponekod padajo, drugje rastejo. Vse se spreminja hitro in večkrat nepričakovano. Zato je nujna prilagoditev fleksibilnosti zaposlovanja glede na potrebe gospodarstva.
Podjetja potrebujejo izobraževalni sistem za izobraževanje kadrov, ki jih potrebuje trg. Predvsem gre za inženirje vseh strok; informatike … V času našega mandata se je povečal vpis na področju tehničnih strok, le-ta v zadnjem obdobju ponovno upada.
Podjetja potrebujejo nove razvojne programe in s tem dobro povezavo z raziskovalnimi in razvojnimi institucijami. Te morajo v razumljivem jeziku ponuditi aplikativne raziskave za trg in za podjetja. V medsebojnem razumevanju znanstvenega in podjetniškega jezika je največkrat razlog za prenizek prenos znanj v prakso.
Podjetja potrebujejo dobro infrastrukturo in inovativno okolje ne samo v velikih mestih, ampak tudi na podeželju. Na podeželju je velika priložnost, da nastajajo in se razvijajo podjetja na osnovi naravnih danosti. To je pridelava ekološke in zdrave hrane, obdelava lesa, uporaba biomase kot energenta …
V teh dneh praznujemo tudi dvajset let demokracije v Sloveniji in padec železne zavese v Evropi. V Sloveniji se ponovno udejanja centralizacija in podržavljanje. Ali si gospodarstvo želi takšnega okolja? Ali bo na osnovi teh pogojev gospodarstvo povečalo konkurenčnost?
Zofija Mazej Kukovič
