Slovenija čuti olajšanje

Uvodni nagovor na okrogli mizi Gospodarskega foruma SDS v Murski Soboti dne 22.9.2011

Jesen  z nezaupnico vladi prinaša v Slovenijo olajšanje. Prinaša  čas za ustvarjanje pogojev, ko se bo navzdol drveči voz lahko ustavil.

Kazalci, ki jih med drugim podaja tudi Economist v septembru 2011, zgovorno kažejo, kako zahtevno situacijo imamo danes v Sloveniji. 110.000 brezposelnih, 16 miljard evrov javnega dolga, ki se je v mandatu vlade Boruta Pahorja podvojil, 5% deficit. Imamo nekaj več kot 1% rast BDP, ki je lani padel za -8%. Gradbeništvo je dobesedno sesuto, investicij praktično ni, kar kaže tudi najnovejši  rebalans proračuna. Redka svetla točka je naraščanje prihodkov na področju turizma in povečanje izvoza, ki pa je obenem dvignil tudi uvoz.  V stečaj gre v povprečju več kot eno podjetje na dan, dinamika propadanja je podobna tudi pri kmetijah. Naša produktivnost se uvršča globoko pod evropsko povprečje. Na lestvicah merjenja uspešnosti držav smo padli za dvajset mest, na 52. mesto. Pot navzdol je vedno hitrejša, kot navzgor, toda slab gospodar je v zgodovini vedno dobil tudi  dobro zamenjavo.

V Gospodarskem forumu smo skupaj s Strokovnim svetom SDS pripravili več odmevnih konferenc in omizij na  katerih smo razpravljali o rešitvah. Tudi današnje omizje INTERNACIONALIZACIJA IN PRENOS ZNANJ je namenjeno izmenjavi informacij o priložnostih, ki se vedno najdejo, tudi v času krize.

Za soočenje  z globalnimi trgi je praviloma nujno imeti  kvaliteten in privlačen proizvod ali storitev najprej na domačem trgu. Konkurenčnost je najlažje in najmanj tvegano graditi  v domačem okolju. Toda brez specializacije proizvodov ali storitev z visoko komponento znanja in podlage najboljših dosegljivih tehnologij, ne bo uspeha ne na domačem, ne na globalnem trgu. Evropa je sicer letos odprla vse notranje meje tudi za prost pretok storitev, toda po statističnih podatkih se to ni vidno odrazilo na zmanjšanju brezposelnosti in povečani zaposlenosti. Gre torej za vprašanje konkurenčnosti ali pa gre za ?vrednoto NEDELA??

Doma moramo moramo ustvarjati  pogoje za kreativno gospodarstvo in kreativne proizvode in storitve. Le ti bodo z dizajnom, estetiko, enostavnostjo, s prijaznim vplivom na zdravje in okolje- bili prodajani in zaželjeni. Med krizo in po krizi po svet kupoval manj, ampak tisto zelo kakovostno. Vse pa v službi kakovosti življenja

Kako bolj internacionalizirati proizvode in storitve srednjih in malih podjetij? Z večjo komponento znaja?  Z institucionalno globalno  marketinško mrežo?

To je velik izziv za prihodnje. Gospodarska diplomacija in predstavništva JAPTIJA bi naj imela razvito mrežo na globalni ravni. Tudi Raziskovalni instituti in univerze imajo mnogo povezav na globalni ravni, le da jih ne dojemamo kot  priložnost za trženje.

Gospodarska zbornica uvaja project GO INTERNATIONAL, ki bi naj z mrežo podpiral podjetja na perspektivnih trgih. Globalni perspektivni trgi so v skupini BRIC; Brazilija, Rusija, Indija ,Kitajska. Toda ti trgi so neizprosni glede kakovosti , najboljših dosegljivih tehnologij in dizajna. Načelne možnosti torej obstajajo, podjetniki pa so nezadovoljni s preveliko birokracijo in nad razpršenimi informacijami. Zato je pomembna poenostavitev in merljivost učinkovitosti teh institucij.

Na globalnem trgu  je že danes in v bodoče največje povpraševanje po hrani, pitni vodi in alternativnih virih energije. EPP-Evropska ljudska stranka , katere članica je tudi SDS, se izrazito zavzema za razvoj malih in srednjih podjetij. Za dosego tega cilja se tudi zaveda, da je nujno zmanjšati birokracijo, ki duši podjetništvo. Zavedajoč se, da je 80% Evrope praktično podeželja pomeni, da je tudi podjetništvo na podeželju velika priložnost. Vse pa mora temeljiti na znanjih. Znanja in aplikativnih sposobnosti ni nikoli dovolj. Predvsem v majhnih in srednjih podjetjih je značilnost, da zmorejo zaposliti le osnovno kritično maso znanj. Zato se morajo bolj povezovati s centri znanj, univerzami in instituti ter razvojnimi dobavitelji. V Sloveniji imamo centre znanj, v praksi pa jih je premalo implementiranih. Kako jih  učinkovito prenašati v življenje, je ključno vprašanje.

Tudi ta povezovanja morajo biti osredotočena na specializacije. Kot primer potrebnih povezovanj na okoljevarstvenih tehnologijah, (ki so sicer zelo širok pojem), so sledeči ustvarjalci:  Kemijski institut, ERICO, Institut Jozefa Stefana, fakulteta za strojništvo, za elektrotehniko, za gradbeništvo, za arhitekturo, za informatiko, za kemijo in zainteresiranih podjetij. Iz tega nabora je bilo v preteklosti dokazljivo udejanjenih kar nekaj razvojnih in hkrati tržno zanimivih projektov.

V povezovanje na področju proizvodnje, pridelave in prodaje hrane, zlasti ekološko pridelane, so lahko vezni členi v znanju Biotehniška fakulteta, Institut za kmetijstvo in gozdarstvo, Institut za biologijo, Institut za varovanje zdravja , pridelovalci in prodajalci.

Tudi na področju mode- pri nas to žal imenujemo še kar konfekcija-po kateri je znana tudi Murska sobota, je navkljub vsem težavam  Mure, še vedno mogoče združiti znanja fakultet in institutov predvsem na področju oblikovanja, dizajna in marketinških znanj. Ustvarjanje blagovne znamke je lažje tam, kjer je že tradicija dejavnosti, kot pa povsem na novo. Tudi PEUGEOT je najprej proizvajal kolesa, danes pa je v vrhu svetovne industrije avtomobilov.

Podobna povezovanja so nujna tudi na atraktivnih področjih kot je pitna voda, les, odpadki, alternativni viri energije, turizem, e – uprava in e -zdravje, skrb za starejše in zdravstvena oskrba na osnovi telemedicine.  Nobena povezava pa ne bo pomagala, če v končni fazi tega trg ne sprejme, če ne znamo prodati ali pa za začetek ustvariti potrebe po novem proizvodu ali storitvi.

Slovenija ima dva milijona mavričnih odtenkov. Strokovni svet SDS je zapisal razvojni program Slovenije ob upoštevanju tega dejstva. Vsak posameznik šteje,sprejemanje odgovornosti je pri tem ključnega pomena. Nekaj temeljnih točk iz programa, ki so izjemno pomembne za gospodarstvo;

-       zagon investicij v infrastrukturo

-       poenostavitev birokracije in zmanjšanje javne porabe

-       razbremenitev  z davki

-       sanacija javnih financ

-       privabljanje tujih investicij in razvoj javno zasebnega partnerstav

-       vzpostavljanje konkurenčnosti med javnim in zasebnim

-       vzpodbujanje trajnostnega razvoja in inovativnosti

-       informatizacija

-       merljivost in učinkovitost

-       stimuliranje individualne odgovornosti

Razvojni program v širši obliki je na informacijski platformi www.sds.novavlada,si, kjer lahko vsakdo doda svoj pogled oziroma ideje in rešitve.

Nezahtevnih trgov ni več, tudi delitev na velike in male ni več.  So  pa samo dobri, povprečni in podpovprečni. Pot navzgor bo zahtevna, toda narediti moramo vse , da bomo med dobrimi tudi mi in tako bo Slovenija začutila pravo olajšanje.

Hvala vam Prekmurci za to današnjo priložnost .

Zofija Mazej Kukovič

WordPress theme: Kippis 1.15