Razmišljanja o rešitvah programa SDS: Rešitev št.8 o pripravi velikih državnih projektov za vlaganja, predvsem na področju infrastrutkure

Med popotovanjem po Sloveniji ni opaziti vidnih investicij. Človek ima občutek, da vse kar se dogaja, je krpanje lukenj v asfaltu in sanacija komaj končanih avtocestnih odsekov – pa še ti se dogajajo sredi največjih prometnih špic. V svetovnih prestolnicah tovrstna dela opravljajo ponoči, ko je promet najmanjši in s tem stroški prometnih zastojev najnižji.

Življenje se je vedno odvijalo ob dobri infrastrukturi. Še danes so vidni vplivi želežniške infrastrukture, ki  je bila zgrajena v času Marije Terezije. Kitajska je svetovna gospodarska sila, kjer na skrajnem jugu orjejo riževa polja še z lesenimi plugi, toda spretno in hitro gradijo odlične avtoceste, hitre železnice in letališča, ki podpirajo rekorden razvoj. V Sloveniji pa se je čas ustavil. Železnice so zaradi zastarelosti nezanimive tako za potniški, delno pa tudi za tovorni promet. Koroška, Šaleška dolina, Gorjanci, Posavje – to je le nekaj področij, ki so zaradi slabih prometnih povezav v razvojnem krču. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo katero izmed obstoječih podjetij izselilo zaradi svoje lastne nekonkurenčnosti, ki mu jo povzroča slab dostop do podjetja.

V programu smo zastavili načrtovanje in umestitev v prostor celovite cestne, želežniške, vodne in kolesarske infrastrukture. To je projekt, ki prinaša perspektivo za vlagatelje in za izvajalce, ter perspektivo za nova delovna mesta in za gospodarsko rast. Največ pa prinaša k razvoju regij, za razvoj podeželja in za celovito povezanost Slovenije s svetom. Je tudi doprinos k zdravemu načinu življenja – varnejše in predvsem dostopnejše kolesarske proge bodo mnoge vzpodbudile k vsakdanjemu gibanju. Urejen promet na vpadnicah, povečana možnost uporabe javnega prevoza pa bo hkrati manj onesnaževala zrak, ki ga dihamo. Tisti zrak v mestih, ki je danes prekomerno obremenjen s prašnimi delci, ki povzročajo bolezni respiratornih organov. Ob urejeni prometni infrastrukturi bodo tudi podjetja lahko rasla hitreje. Kot zanimiv primer je avtocesta med Benetkami in Milanom, kjer so skoncentrirana podjetja, ki ne potrebujejo veliko reklame v časopisih in ostalih medijih. Njihovo dejavnost lahko razberemo iz avtoceste. Tudi dostopnost do izobraževalnih, kulturnih in športnih prireditev, do zdravstvenega varstva? bo izboljšana in prijazna za vse.

Ta predlog vsekakor bo temelj za kvalitetnejši in celosten razvoj Slovenije in ne bo omejen zgolj na del, ki se je do sedaj imel priložnost razvijati ob železniški progi iz časa Marije Terezije.

Zofija Mazej Kukovič

WordPress theme: Kippis 1.15