Ob današnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja se za trenutek ustavimo z mislimi nad hitrem in stresnem tempu bivanja in o naših odnosih, ki med drugim povzročajo dobro ali manj dobro duševno zdravje.  Duševno zdravje in blagostanje določa pet prioritetnih tem: preprečevanje samomorov in depresij, duševno zdravje mladostnikov in izobraževanje, duševno zdravje na delovnem mestu, duševno zdravje starejših in borba proti stigmi in socialni izključenosti.

V letu 2008 smo prvič v samostojni  Sloveniji  sprejeli Zakon o duševnem zdravju. Sprejet je bil s  podporo vseh poslank in poslancev.Veliko vlogo so pri tem odigrala tudi civilna združenja. Tri leta kasneje ugotavljamo, da je izvajanje zakona zelo počasno posebej še na področju  prenosa zdravljenja iz velikih institucij na lokalno raven, k skupnostnemu zdravljenju.   Še vedno je  slaba dostopnost do zdravljenja duševnih bolnikov, v nekaterih regijah ni niti enega psihiatra. Večji napor bomo  v prihodnosti morali vložiti tudi za zmanjšanje stigme na tem področju.

V Sloveniji ima 5% prebivalstva stalne ali občasne motnje v duševnem zdravju. Število samomorov  presega število žrtev prometnih nesreč in je hkrati  najpogostejši vzroki smrti med zunanjimi vzroki poškodb. Še posebej velik problem je pri nas visoka stopnja samomorilnosti pri osebah, ki so starejše od 65 let.

Napovedi strokovnjakov kažejo, da bo depresija do leta 2020 postala najpogostejši vzrok bolezni v razvitem svetu in da je prevalenca duševnih motenj med vsemi boleznimi v najbolj strmem porastu.

Humanost  družbe se kaže v njeni skrbi za tiste ranljive družbene skupine, ki potrebujejo pomoč in razumevanje. Kulturna družba je družba dialoga in sprejemanja. Če bi bili v Sloveniji bolj tolerantni drug do drugega, bi bila v psihiatričnih bolnišnicah  tudi kakšna postelja več prazna .

Zofija Mazej Kukovič