Na septemberski seji smo imeli med drugim tudi poročanje mestne uprave o izvrševanju proračuna. Mestni proračun je bil izvršen le v višini 36, 6 % oziroma v višini 122 mio evrov. Na prvi pogled bi lahko pomislili , da gre za varčevanje. Vendar nas podrobnejša analiza pripelje do drugačnih zaključkov.
Prihodki so precej zmanjšani v proračunu in to predvsem v delu, kjer bi se morala odraziti aktivnost župana in mestne uprave. To je na področju upravljanja s premoženjem MOL-a. Skladno z načrtovanim proračunom bi morali pridelati 14 mio evrov, v proračun jih je priteklo le 5, 4 mio evrov oziroma 19 % od načrtovanih. Le na taksah je bil prihodek celo večji od načrtovanega, občani torej pridno plačujemo svoje obveznosti začenjši s taksami na parkirnine.
Še slabši je rezultat od prodaje zgradb, ki znaša namesto načrtovanih 13 mio evrov le 1,4 mio evra. Vprašanje je primernosti cen v času krize, posebej za tiste nove podjetnike, ki bi imeli pogum za nakup prostorov ali pa za tiste mlade družine,ki bi si želele svojo streho nad glavo. Če bi prazne prostore dali v najem novo nastalim podjetnikom za 1 evro, bi izkoristili obstoječe kapacitete in ustvarjali pogoje za nova delovna mesta.
Na prihodkovni strani preseneča tudi dejstvo, da so bila koriščena sredstva od vlade Boruta Pahorja in evropska sredstva samo v višini 13% od načrtovanih. Oziroma namesto pričakovanih 6 mio evrov v prvem polletju, samo 0,8 mio evrov. Očitno ni dovolj ambicij za koriščenje evropskih sredstev, kjer je zahtevana preglednost in izvajanje projektov po vnaprej začrtanih cenah.
Zato se je na strani odhodkov in potrošnje najbolj zalomilo na investicijah, ki so vezane na promet in na gospodarske dejavnosti. Le teh je bilo namesto 13,7 mio le za 3,6 mio evrov. Investicijski transferji podjetnikom pa so bili le v višini 4, 8%. Iz tega je razumeti, da je odnos do vzpodbujanja podjetništva na spodnji meji pričakovanega. Pohvalno pri odhodkih proračuna je, da je izkazano tudi varčevanje znotraj mestne uprave predvsem glede nakupa opreme in materiala.
Bistva pa poročilo o izvrševanju proračuna ne zajema. To pa je poročilo o FINANČNIH TOKOVIH, ki so življenska tekočina vsakega gospodarjenja. Le ti lahko sledijo po popolnoma drugačni logiki, kot bi jo pričakovali iz naslova evidentiranih obveznosti in terjatev. Plačevanje očitno sledi logiki zaostalih obveznosti. Tako je bilo po podatkih iz Financ že v letošnjem letu nakazanih 9 mio evrov Grepu in o, 5 mio evrov Energoplanu za projekt , katerega imena na mestnem svetu ne smemo izgovarjati. Kako potekajo ostali finančni tokovi in kako je MOL likviden, ostaja mestnim svetnikom neznano in prikrito. Iz izračuna obresti, ki jih je mesto dobilo v prvih šestih mesecih zaradi trenutnega presežka sredstev lahko sklepamo, da je imelo presežek sredstev le en dan v šestih mesecih. Pri 122 mio evrov prihodkov pridelati le 5000 evrov obresti, nam daje osnovo za takšne ocene.
Visoka zadolženost in premalo učinkovito upravljanjem s premoženjem MOLa ima za posledico, da so investicije v šole, vrtce, v ceste? okrnjene.
Pri investicijah je sicer bila tudi predlagana možnost javno zasebnega partnerstva, ki ga sicer v principu podpiramo. Ta oblika financiranja in koncesionarstva mora imeti za cilj zelo jasno ločitev med javnim in zasebnim. Najmanj kar je, bi morali s pregledno analizo ugotoviti vsa odstopanja in zaplete na Stožicah in v prid obvladovanja teh tveganj, s povečano preglednostjo vstopati v nova partnerstva. Akti o javno zasebnem partnerstvu bi morali vsebovati vse možne scenarije glede finančnih tveganj in glede osnovnih meril, ki jim mora zadostovati zasebni partner. Akte o javnozasebnem partnerstvu je županova večina sicer sprejela, žal pa ni upoštevala omenjenih predlogov.
Velika mera kreativnosti iz strani predlagateljev je bila izražena tudi s predlogom odloka, ki definira stopnjo hrupa uličnih pevcev. Da, samo uličnih pevcev. Odlok se ukvarja samo z njihovo?glasnostjo?. Za javne prireditve v ožjem centru mesta ni posluha za stanovalce. Podali smo predlog, da bi se v odloku definirala stopnja dopustnega hrupa, ki je sprejemljiv tako za organizatorje prireditev, kakor za meščane, ni bil zaželjen. Iz visokih stolov se nič ne sliši in ne vidi.
Seje Mestnega sveta bi počasi lahko primerjali z osnovno šolo v šestdesetih letih, kjer si od nekaterih hudih učiteljev dobil klofuto, ukor in pa starši naj pridejo takoj v šolo! Župan daje opomine, deli ukore, namesto konkretnih odgovorov pa razpravlja o nezaželjeni opoziciji. ?Zadost ste me nažigali?, je bil eden izmed njegovih sočnih zaključkov.
Zofija Mazej Kukovič
