Connecting Europe

Instrument za povezovanje Evrope je nov finančni instrument, ustvarjen za naslednji finančni okvir, in sicer od leta 2014 do leta 2020. Osredotočena bo na pametna, trajnostna in medsebojno popolnoma povezana prometna, energetska in digitalna omrežja. Cilj je ustvariti temelje za dokončanje enotnega trga, tako da bo mogoč prosti in učinkovit pretok ljudi, blaga in virov energije.

Ker je program Connecting Europe finančni instrument, se ga oblikuje v okviru večletnega finančnega okvira. V zadnjem krogu pogajanj, ko so se predhodno strinjale vse tri strani – Komisija, Svet in Parlament, je bilo odločeno, da bo celotni proračun za nekaj več kot 29 milijard EUR. Približno 23 milijard EUR bo dodeljeno prometnemu sektorju, 5 milijard EUR za energetski sektor in 1 milijarda EUR za telekomunikacijski sektor. Pričakuje se tudi zagotovitev dolgoročne izvedljivosti projektov in zmanjšanje njihove tveganosti. Prednost pri financiranju bodo imeli projekti, ki sodijo v vseevropska omrežja. Eden najpomembnejših za promet RS je prednostni projekt št. 6: Črta, ki povezuje Lyon in Budimpešto, ki vključuje prehod Koper – Divača.

Vzpostavljanje te nove linije je potrebno obravnavati kot strateško pomembno za slovenski trajnostni razvoj, zlasti za obalno regijo, predvsem za pristanišče v Kopru. Če železniška proga ni razširjena, bo prihodnji razvoj ogrožen. Ne glede na zamude, ki so se že zgodie, še vedno obstaja možnost, da Slovenija prejme delno financiranje za razširitev infrastrukturnih potreb v prihodnosti.

Koprsko pristanišče je bistvenega pomena ne le za Slovenijo, temveč tudi za Evropo. Sredozemlje poveže v srcu Evrope v tem koridorju, ki poteka skozi Koper. Povezuje Budimpešto in Lyon. Premestitev kontejnerjev iz ceste na železniške tire bo ublažila obremenitev cest. Ceste, kjer se pogosto dogajajo hude nesreče zaradi zastojev. Ko potujem v Francijo na plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, lahko občutim ta gost promet in dolge kolone tovornjakov. To je izkušnja, za katero si ne želim, da bi jo imele druge generacije.

Instrument za povezovanje Evrope bo prinesel dodatna sredstva od leta 2014 do leta 2020. Ker ima Slovenija samo en prednostni projekt v prometu, mora izkoristiti to priložnost in pridobiti čim več sredstev, kot jih lahko.

Ozadje o vseevropskih prometnih omrežjih (TEN-T)

EU-27 obsega 5 000 000 km tlakovane ceste, od katerih je 65.100 km avtocest, 212,800 km železniških prog, od katerih je 110,458 km elektrificiranih, in 42,709 km celinskih plovnih poti. Skupne naložbe v prometno infrastrukturo v obdobju 2000-2006 so znašale 859 milijard EUR.

Stroški razvoja infrastrukture EU do mere, ki bi ustrezala povpraševanju, so bili ocenjeni na več kot 1,5 bilijona EUR za obdobje 2010-2030.

Na podlagi predlogov držav članic, je bilo opredeljenih 30 prednostnih projektov, ki so vključeni v Smernice za razvoj TEN-T kot projekti evropskega interesa.


Pisarna evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič v Bruslju

 

WordPress theme: Kippis 1.15